Vsebina:
Štajerska je največja slovenska pokrajina in iz nje bodo nastale najbrž tri nove pokrajine – mišljene so pokrajine kot nove upravne enote. Na tem mestu bomo Štajersko razdelili na dva dela, in sicer na tistega ob porečju reke Drave – Podravje ali Gornja Štajerska in na tistega, ob porečju reke Savinje – Savinjska ali Spodnja Štajerska. Najprej si bomo nekoliko podrobneje ogledali Spodnjo Štajersko, deloma tudi zato, ker preko že omenjenih prelazov Črnivec, Motnik, Trojane in Kanderše pridemo najprej na Savinjsko in šele za tem na Gornjo Štajersko.
Gornja Štajerska
Osrednja žila Gornje Štajerske je reka Drava, ki si je vrezala pot med Kozjakom na severu in Pohorjem na južni strani. Od Maribora naprej teče po ravninskem svetu in to že od nekdaj, veliko pred nastankom najstarejših krajev na tem prostoru. Proti vzhodu se kot meja postavlja druga velika štajerska in slovenska reka Mura, proti jugu pa mnogo skromnejša (razen tedaj, ko poplavlja) Dravinja. Za obsežno območje s Pohorjem v sredini se je uveljavilo ime Pohorsko Podravje. Po geološki zgradbi spada Pohorje k Centralnim Alpam, saj je skoraj v celoti zgrajeno iz metamorfnih in magmatskih kamenin. Med vsemi predalpskimi hribovji so slemena tod najbolj široka in zaobljena, ki se nato prevesijo v oske grape. Obsežen gorski čok, v dolžini več kot 50 in širini 25 km ter višini nekaj čez 1500 m: Črni vrh 1534 m, Velika kopa 1542 m in Rogla 1517 m. Preberi več…
Zasavje
Zasavsko (statistično) regijo pravzaprav že ne štejemo k Spodnji Štajerski (še manj kot Posavsko), a najbrž bo še najbolj prav, če jo obravnavamo tukaj. Predvsem tudi zato, ker geografi celotno območje od Ljubljanske kotline na zahodu do gričevij v porečju reke Sotle imenujejo Posavsko hribovje, v novejšem času pa to območje imenujejo Vzhodno Predalpsko hribovje. To območje obsega skoraj 10 odstotkov površine Slovenije in je široko dobrih 25 km. in dolgo 70 km. Preberi več…
Spodnja Štajerska
A tudi Spodnja Štajerska se deli na več delov. Ob zgornjem toku Savinje je Zgornja Savinjska dolina z Logarsko dolino, kot eno najlepših alpskih dolin, kjer v slapu Rinka Savinja tudi začne svojo pot. K Zgornji Savinjski dolini spada tudi Zadrečka dolina ob Dreti. Od gora na tem območju so najvišje tiste, ki sodijo k Kamniško Savinjskim Alpam (Planjava, Ojstrica), zelo znane pa so tudi tudi Olševa s Potočko zijalko in Velika Raduha (2062 m) s Snežno jamo. Večja kraja sta Solčava z gotsko župnijsko cerkvijo Marije Snežne ter Gornji Grad ob Dreti. Ta prostor so imeli v lasti oglejski patriarhi, ki so v 12. stoletju (l. 1140) zgradili tudi benedektinski samostan v Gornjem Gradu. Njim so ga vzeli Habsburžani in ga podarili novoustanovljeni ljubljanski nadškofiji l. 1461. Široki dolini ob Savinji in Dreti proti jugu zapirata zakraseli planoti Menina in Dobrovlje. Preberi več…
Avtor: Tomaž Štefe
Občine, ki spadajo pod Štajersko:
Brežice | Braslovče | Cerkvenjak | Celje | Destrnik | Dobrna | Duplek | Gornja Radgona | Gornji Grad | Hajdina | Hoče – Slivnica | Kidričevo | Kozje | Krško | Kungota | Laško | Lenart | Ljubno | Lovrenc na Pohorju | Luče | Majšperk | Maribor | Markovci | Miklavž na Dravskem polju | Mislinja | Mozirje | Nazarje | Oplotnica | Ormož | Pesnica | Podčetrtek | Podlehnik | Polzela | Prebold | Prevalje | Ptuj | Rače – Fram | Radeče | Radlje ob Dravi | Ravne | Razkrižje | Ribnica na Pohorju | Rogaška Slatina | Rogatec | Ruše | Selnica ob Dravi | Sevnica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Sveta Ana | Sveti Jurij | Šentilj | Šentjur | Šmarje pri Jelšah | Šmartno ob Paki | Šoštanj | Štore | Tabor | Trbovlje | Trnovska vas | Vitanje | Vojnik | Vransko | Vuzenica | Zagorje ob Savi | Zreče | Žalec | Žetale