Večji del Koroške je po plebiscitu leta 1920 pripadel Avstriji, toda slovenski smo fantje še vedno pri Dravci doma, kakor poje koroška ljudska pesem. Pri Gospe sveti so naši predniki v slovenskem jeziku ustoličevali koroške vojvode, kot naslednike slovenske kneževine Karantanije – zibelke slovenstva. V mejah Slovenije sta ostala dva koščka Koroške dežele, manjši je Jezersko in večji Mežiška dolina. Tej daje pečat stara industrija, ki se ohranja do danes. Železarsko tradicijo so od Prevalj prevzele Ravne. Zgornja Mežiška dolina se prek nekdanjih rudarskih krajev Mežice, Žerjava in Črne zaključuje v dveh slikovitih dolinah: Topli z mogočnimi samotnimi kmetijami pod Peco in v Koprivni pod Olševo. Tu so se naselile najvišje kmetije v Sloveniji (Bukovnik 1327 m). Slemenasta gora Olševa je znana po kraški jami Potočki zijalki v kateri so leta 1928 našli ostanke starokamenodobnega bivališča.
Severna veriga Karavank se končuje v mogočni 2126 m visoki Peci, kateri večji del pripada Avstriji. V njej z mogočno vojsko na naši strani spi kralj Matjaž. V Mežiško dolino je že leta 1863 po Dravski dolini in naprej proti Celovc “prisopihala” železna cesta. Pri Poljani je Spomenik svobodi in miru v spomin na zadnjo bitko v drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Za ostanke okupatorske vojske in jugoslovanske odpadnike se je žalostno končala. Reka Drava je z najugodnejšim vodnim režimom v Sloveniji prava zakladnica razmeroma čiste energije, ki prihaja iz hidroelektrarn Fala, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in Mariborski otok.
Ob Dravi so omembe vredni kraji: Radlje s poznogotskim Marijinim znamenjem na Glavnem trgu, Muta s cerkvijo Janeza Krstnika iz 13. stol. in dvorcem Kienhofen, Dravograd kot industrijsko in obrtno središče in stičišče starorimskih cest iz Celeie in Poetovie. Ob Meži so Ravne največji in najbolj razviti kraj s spomenikom železarstvu, Prevalje so industrijsko in kulturno središče, uspešno se razvijata tudi Mežica in Črna. Kotlje pod Uršljo goro so rojstni kraj pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, glasnika delavske in kmečke Koroške.
Največje kulturno in tudi močno gospodarsko središče Koroške je Slovenj Gradec, mesto že od leta 1276. Dve mestni cerkvi nosita sledi dolgega razvoja: cerkev Sv. Elizabete (v slogih od romanike do baroka) in cerkev Sv. Duha, bivša Špitalska cerkev. Slikarji Mersi, Schoz, Strauss so znani tudi v širšem slovenskem prostoru. Znan je tudi skladatelj Hugo Wolf, ki se je rodil v baročni hiši. V mestni hiši se je naselila Galerija likovnih umetnosti (Karel Pečko), z imenitno zbirko moderne umetnosti. Leta 1966 jo je odprl sam generalni sekretar Združenih narodov. Med sodobnimi koroškimi slikarji je najbolj znan pokojni Jože Tisnikar.
Občine, ki spadajo pod Koroško:
Črna na Koroškem | Dravograd | Jezersko | Mežica | Muta | Prevalje | Ravne na Koroškem | Slovenj Gradec