Zasavsko (statistično) regijo pravzaprav že ne štejemo k Spodnji Štajerski (še manj kot Posavsko), a najbrž bo še najbolj prav, če jo obravnavamo tukaj. Predvsem tudi zato, ker geografi celotno območje od Ljubljanske kotline na zahodu do gričevij v porečju reke Sotle imenujejo Posavsko hribovje, v novejšem času pa to območje imenujejo Vzhodno Predalpsko hribovje. To območje obsega skoraj 10 odstotkov površine Slovenije in je široko dobrih 25 km. in dolgo 70 km.
Na severu Posavsko hribovje meji na Tuhinjsko dolino in Celjsko
kotlino, na jugu pa na Nizke Dinarskokraške planote. Vzporedna slemena
potekajo v alpski smeri vzhod – zahod z vmesnimi dolinami in podolji.
Vsi najvišji vrhovi Črni vrh s Čemšeniško planino, Mrzlica, Kum,
Lisca, Bohor so tudi tu iz apnenca in dolomita, sicer pa je geološka
zgradba sila zapletena, kar je posledica intenzivnih gubanj v
preteklosti. Podolja in doline so prekrite z usedlinami nekdanjega
Panonskega morja, med katerimi so večinoma že izkoriščene plasti
rjavega premoga. Najvišji vrh je 1219 m. Visoki Kum, ki se ga je
oprijelo ime Dolenjski oziroma Zasavski Triglav, čeprav se s pravim
Triglavom ne more meriti.
Glede na to, da je delež nepropustnih kamenin velik, ni čudno, da je
vodno omrežje zelo razgibano in da so reke in potoki vrezali številne
doline, med katerimi je največja tista, ki jo je od sotočja z
Ljubljanico do Radeč urezala reka Sava. V njej je komaj dovolj prostora
za cesto na eni in za železnico na drugi strani. Pri Zidanem mostu se v
Savo izliva Savinja, ki od Celja naprej teče prečno na smer posavskih
slemen. Prav zato je Zidani most postal tudi pomembno železniško
križišče, preko katerega poteka najnižji prehod med Ljubljansko in
Celjsko kotlino. Ob železnici in rudnikih rjavega premoga so se razvila
rudarska mesta Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Rudniki v teh krajih so
danes v zapiranju, zato pa raste pomen drugih dejavnosti: kemične,
steklarske, cementne, elektro in drugih industrij. Še naprej pa ostaja
pomembna Termoelektrarna Trbovlje.
Med osebnostmi, ki so dale pečat temu prostoru še vedno največjo slavo
uživa Janez Vajkart Valvasor, ki je napisal in narisal prvo
enciklopedijo o Sloveniji – Slava Vojvodine Kranjske (l. 1689). Z njo
je seznanil vso tedanjo Evropo. Ta projekt ga je stal toliko, da je
moral navsezadnje prodati še rodni grad Bogenšperk z bogato knjižnico
vred in se preseliti v Krško. Zelo blizu Bogenšperku je Šmartno pri
Litiji z imenitno novogotsko župnijsko cerkvijo sv. Martina in seveda
Litija, nekoč pomembno rečno pristanišče, danes pa premore tudi nekaj
industrije. Od tu je le skokec do GEOSS-a, oziroma do Vač znanih po
vaški oziroma keltski situli. Če zavijemo od revirjev proti Trojanam se
peljemo mimo Izlak in Medijskih Toplic in že smo na krofih na Trojanah.
Novice 
