Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Solčava
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Solčava

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Marije Snežne

Solčava
Pri obisku Solčave romar ne ve, kaj bi bolj občudoval in čemu posvetil večjo pozornost: lepoti narave, kamor je postavljena, ali izbrano lepi gotski stavbi župnijske cerkve Marije Snežne, ki v sebi skriva enega naših najdragocenejših umetnostnih zakladov: upodobitev Marije z detetom v naročju. Nič nenavadnega torej, da poznajo Solčavo mnogi ljubitelji lepot Kamniško-Savinjskih Alp, saj je od tod na njihove vrhove speljanih lepo število gorskih steza in poti.

Solčava je dolgo razpotegnjeno naselje v ozki in globoki dolini Savinje ter zadnja večja vas v njenem zgornjem porečju. Razteza se na nadmorski višini 640 do 680 metrov. Nad njo pa se strmo dvigajo vrhovi Alp. Kljub odmaknjenosti je bil kraj poseljen že sorazmerno zgodaj. Prvi naseljenci so bili tu že okrog leta 1000. Po izumrtju domačega plemstva je kraj prišel v roke bavarskega kneza Diebalda de Chagere, ki je imel v lasti gospoščino Gornji Grad. Ko je oglejski patriarh Peregrin leta 1140 ustanovil v Gornjem Gradu bendiktinsko opatijo, je Dieblad podaril gornjegrajsko gospoščino s Solčavo vred novemu samostanu. Sto let pozneje, leta 1268, se prvič omenja Solčava, takrat še v nemški obliki: "silva Sulzpach". Samostanski urbar iz leta 1426 omenja, da je bil v Solčavi sedež urada, ki je obsegal vse Solčavsko. V solčavsko zgodovino pa so se zapisali tudi celjski grofje. Izročilo pravi, da je Friderik II. dal v Solčavo prenesti svoje dragocenosti v času vojn s Habsburžani. Izročilo celo omenja, da so prvotno cerkev pozidali celjski grofje. Med letoma 1341 in 1365 so tu Celjani ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika.

Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je dobila za gmotno osnovo gornjegrajski benediktinski samostan. Leta 1473 je bil samostan ukinjen, njegovo premoženje in ozemlje pa je pripadlo ljubljanski škofiji. Odtlej so ljubljanski škofje skrbeli za duhovni napredek krajev. Verjetno je že v 12. ali 13. stoletju stala v Solčavi cerkev. Urbar leta 1426 omenja posebnega vikarja, ki je bil tu dušni pastir. Današnje svetišče je trdno izpričano z dokumenti. Pozidali so ga od leta 1461 do 1485. Tega leta je cerkev posvetil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Cerkev je bila brez pravega zvonika (nad streho ladje se je verjetno dvigal majhen lesen zvonik). Postavili so ga skoraj 250 let pozneje, leta 1710, v prejšnjem stoletju pa so mu dali novogotsko streho, da je v sozvočju z gotsko arhitekturo celotne stavbe.

Solčavska župnijska cerkev je lep spomenik visoke gotike v prehodu v pozno. Številne bogate kamnoseške umetnine so našle svoj prostor na njej in v njej. Žal so v preteklem stoletju v veliki vnemi po posnemanju gotike marsikaj, kar bi bilo danes v obogatitev in pojasnitev vedenja o cerkvi, uničili. Tako tudi večino fresk. V preteklem stoletju so se prav veliko ukvarjali s cerkvijo: leta 1871 so odstranili vso stensko slikarijo, leta 1891 jo je spet poslikal mojster Tomaž Fantoni, leta 1873 je napravil mojster Andrej Cesar, podobar in zlatar iz Mozirja, nov oltar in še več drugih del je bilo takrat opravljenih. Prav glavni oltar pa tudi sedaj privablja ljubitelje lepe umetnosti pri nas. V njem ima namreč svoje mesto t. i. "solčavska Marija", ena najstarejših, po sodbi strokovnjakov pa tudi najlepših Marijinih upodobitev tiste dobe pri nas. Kip je visok 58 centimetrov in je iz peščenca. Pravijo, da je prišel sem iz gornjegrajske benediktinske opatije. Nastal naj bi v tamkajšnji samostanski kiparski delavnici oz. stavbarnici. Čas nastanka postavljajo v sredino 13. stoletja, ko je toga romanika začela počasi oživljati v naravni resničnosti osebe in stvari. Kip je soroden z znano krakovsko Marijo iz Ljubljane. Ob obnovi so mu zopet dali prvotno poslikavo, za romarje pa je zanimivo predvsem dejstvo, da pred njim molijo verni že več kot sedem stoletij. Prav to je glavni razlog, da poromamo sem in se pridružimo trdnim solčavskim ljudem, ki se že rodove zatekajo v molitvi k njej in jo častijo kot Marijo Snežno.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 3335 Solčava 21.
Satelitska slika Solčave in okolice.

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavni shod:


nedelja po Mariji Snežni (5. avgust).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Solčava  romarska pot  sv. Marija Snežna  Štajerska  škofija Celje 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008