Doma Slovenija Pokrajine Zasavje

Zasavje

Zasavsko (statistično) regijo pravzaprav že ne štejemo k Spodnji Štajerski (še manj kot Posavsko), a najbrž bo še najbolj prav, če jo obravnavamo tukaj. Predvsem tudi zato, ker geografi celotno območje od Ljubljanske kotline na zahodu do gričevij v porečju reke Sotle imenujejo Posavsko hribovje, v novejšem času pa to območje imenujejo Vzhodno Predalpsko hribovje. To območje obsega skoraj 10 odstotkov površine Slovenije in je široko dobrih 25 km. in dolgo 70 km.
Na severu Posavsko hribovje meji na Tuhinjsko dolino in Celjsko kotlino, na jugu pa na Nizke Dinarskokraške planote. Vzporedna slemena potekajo v alpski smeri vzhod – zahod z vmesnimi dolinami in podolji. Vsi najvišji vrhovi Črni vrh s Čemšeniško planino, Mrzlica, Kum, Lisca, Bohor so tudi tu iz apnenca in dolomita, sicer pa je geološka zgradba sila zapletena, kar je posledica intenzivnih gubanj v preteklosti. Podolja in doline so prekrite z usedlinami nekdanjega Panonskega morja, med katerimi so večinoma že izkoriščene plasti rjavega premoga. Najvišji vrh je 1219 m. Visoki Kum, ki se ga je oprijelo ime Dolenjski oziroma Zasavski Triglav, čeprav se s pravim Triglavom ne more meriti.

Dimnik Termoelektrarne Trbovlje

Glede na to, da je delež nepropustnih kamenin velik, ni čudno, da je vodno omrežje zelo razgibano in da so reke in potoki vrezali številne doline, med katerimi je največja tista, ki jo je od sotočja z Ljubljanico do Radeč urezala reka Sava. V njej je komaj dovolj prostora za cesto na eni in za železnico na drugi strani. Pri Zidanem mostu se v Savo izliva Savinja, ki od Celja naprej teče prečno na smer posavskih slemen. Prav zato je Zidani most postal tudi pomembno železniško križišče, preko katerega poteka najnižji prehod med Ljubljansko in Celjsko kotlino. Ob železnici in rudnikih rjavega premoga so se razvila rudarska mesta Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Rudniki v teh krajih so danes v zapiranju, zato pa raste pomen drugih dejavnosti: kemične, steklarske, cementne, elektro in drugih industrij. Še naprej pa ostaja pomembna Termoelektrarna Trbovlje.

Bogenšperk pri Litiji

Med osebnostmi, ki so dale pečat temu prostoru še vedno največjo slavo uživa Janez Vajkart Valvasor, ki je napisal in narisal prvo enciklopedijo o Sloveniji – Slava Vojvodine Kranjske (l. 1689). Z njo je seznanil vso tedanjo Evropo. Ta projekt ga je stal toliko, da je moral navsezadnje prodati še rodni grad Bogenšperk z bogato knjižnico vred in se preseliti v Krško. Zelo blizu Bogenšperku je Šmartno pri Litiji z imenitno novogotsko župnijsko cerkvijo sv. Martina in seveda Litija, nekoč pomembno rečno pristanišče, danes pa premore tudi nekaj industrije. Od tu je le skokec do GEOSS-a, oziroma do Vač znanih po vaški oziroma keltski situli. Če zavijemo od revirjev proti Trojanam se peljemo mimo Izlak in Medijskih Toplic in že smo na krofih na Trojanah.


Zagorje ob Savi

Kolovrat
Med tremi zasavskimi občinami je najrazsežnejša zagorska, saj s 147 kvadratnimi kilometri presega skupno površino hrastniške in trboveljske. Ob nadaljevanju sedanjih demografskih gibanj bo kmalu postala največja tudi po številu prebivalcev – teh je zdaj okrog 17.200, od česar jih dve tretjini živi v večjih naseljih Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. Če se samo Zagorje tako kot preostali zasavski mesti zraslo na premogu, pa v okolici srečamo veliko sledov starejših časov: več deset srednjeveških cerkva in nekaj gradov ter dvorcev, ki so večinoma ruševine ali pa so že povsem izgubili nekdanji videz. Izjema je grad Kolovrat v zasebni lasti.

Trbovlje

Kolovrat
Površina občine Trbovlje meri 58 kvadratnih kilometrov, število prebivalcev pa se po večletnem upadanju vrti okrog številke 17.500. V občini ni drugih velikih naselij, skoraj vsi prebivalci žive v mestu, ki se razteguje v ozki dolini Trboveljščice in na obeh pobočjih, ki jih poseljuje nekaj več kot deset tisoč prebivalcev. Ime naj bi po nekaterih razlagah izviralo iz glagola trebiti, torej krčiti zaraščene površine, vse več pa je zagovornikov razlage, da je mestu posodil ime neki staroslovenski Trebov, ustanovitelj, starešina naselja. Če Trbovlje res nosijo ime po ustanovitelju mesta, bi bilo bolj pravilno, da bi bilo njihovo poimenovanje povezano s premogom.

Hrastnik

Kolovrat
Hrastniška občina se razprostira na 59 kvadratnih kilometrih, ki jih poseljuje nekaj več kot deset tisoč prebivalcev. Večina jih živi v samem mestu Hrastnik, ki se ob sotočju potokov Boben in Brnica stika z drugim večjim naseljem v občini, z nekdanjo samostojno občino Dol pri Hrastniku. Današnje meje je občina dobila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z združitvijo Hrastnika, Dola in ob Savi ležečega Podkraja. Kraju so dali ime nekdaj bogati hrastovi gozdovi – tudi v občinskem grbu so upodobili hrast na belem ščitu. Čeprav v osrčju Slovenije je bil Hrastnik, tako kot preostali veliki zasavski mesti Trbovlje in Zagorje, zaradi prometne odrezanosti dolgo le majhna vas.

Povezane objave: