Občina Ptuj

Pokrajina: Štajerska
Statistična regija: Podravska

• Prebivalci: 23.898 (1. 1. 2026, SURS)
• Površina: 67 km²
• Število naselij: 10
• Sedež: Ptuj

Mestna občina Ptuj leži v Spodnjem Podravju, ob Dravi, med Slovenskimi goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem. Na 67 kvadratnih kilometrih ima 10 naselij in 23.898 prebivalcev (1. 1. 2026). Ptuj se predstavlja kot najstarejše mesto v Sloveniji: iz rimskega tabora je zrasla Poetovio, v srednjem veku pa mesto pod gradom z najstarejšim ohranjenim mestnim statutom na Slovenskem. Je prometno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče širše regije, s Pokrajinskim muzejem, bolnišnico, mestnim gledališčem in galerijami.

Lega in narava

Mesto leži na nadmorski višini okoli 232 metrov, na rečni terasi pod Grajskim gričem, in ima subpanonsko podnebje s povprečno letno temperaturo okoli 10 stopinj Celzija. Mimo Ptuja je vodil zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, po katerem je potekala Jantarjeva pot med Baltikom in Jadranom. Novejši del mesta se širi proti dolini potoka Grajene, vznožju Ptujskih goric in dolini Rogoznice.

Ob mestu je Ptujsko jezero, ki je s 346 hektari največje umetno jezero v Sloveniji. Nastalo je leta 1978 z zajezitvijo Drave za hidroelektrarno Formin, dolgo je 7,3 kilometra in globoko do 12 metrov. Na dveh otokih gnezdijo ptice, jezero pa je priljubljeno za veslanje, jadranje in ribolov. Leta 1969 so ob desnem bregu Drave odkrili termalno vodo, na kateri so zrasle Terme Ptuj.

Zgodovina

Območje je bilo poseljeno že v neolitiku, kar dokazujejo glinene posode in kamnite sekire z Grajskega griča. V pozni železni dobi so tu živeli Kelti. Okoli leta 15 našega štetja so Rimljani na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, ob katerem je zraslo mesto. Prva pisna omemba sega v leto 69, ko Tacit poroča o posvetu panonskih poveljnikov v taboru XIII. legije Gemine. Okoli leta 103 je naselje dobilo status kolonije z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio, v času cesarja Hadrijana pa so čez Dravo zgradili kamnit most.

V 3. stoletju je bila Poetovio največje rimsko mesto na ozemlju današnje Slovenije, z okoli 10.000 prebivalci v mestu in 30.000 z okolico. Postala je sedež škofije. Škof Viktorin Ptujski, prvi komentator Svetega pisma, je umrl 2. novembra 303. Okoli leta 452 so mesto opustošili Huni, med letoma 568 in 590 pa so se v okolici naselili Slovani. Med letoma 840 in 874 je bil Ptuj posest panonskih knezov Pribine in Koclja, ki je dal postaviti cerkev, posvečeno leta 874. Od leta 977 si je Ptuj lastila salzburška nadškofija.

Pomembni dogodki

Okoli leta 1250 je Ptuj dobil status mesta in obzidje. Najstarejši mestni pečat iz leta 1273 prikazuje sv. Jurija na konju. Med letoma 1286 in 1494 je v mestu živela močna judovska skupnost s sinagogo, pokopališčem in šolo, ki jo je leta 1496 izgnal cesar Maksimilijan I. Povodenj leta 1349 je podrla kamniti most. Leta 1376 je salzburški nadškof Pilgrim Pucheim mestu potrdil pravice in statut, ki velja za najstarejši tovrstni pravni dokument na Slovenskem. Vojska Sulejmana Veličastnega je 22. septembra 1532 šla mimo mesta, ki ga ni napadla, oropala pa je okolico. Leta 1551 je Ptuj dobil grb z rdečim Jurijevim križem na srebrnem polju. Na dan sv. Jurija leta 1555 je cesar Ferdinand I. odkupil Ptuj od salzburške nadškofije.

Leta 1830 je kurat in ljubiteljski zgodovinar Simon Povoden vzidal rimske reliefe v Mestni stolp in tako ustvaril prvi lokalni muzej na prostem. Železnica je do Ptuja prišla v letih 1859 in 1860. Na pustni torek, 25. februarja 1873, je po mestnih ulicah prvič šel sprevod pustnih mask. Leta 1886 so ustanovili Olepševalno in tujskoprometno društvo, predhodnika turističnega društva, leta 1893 Muzejsko društvo Ptuj, leta 1898 pa je mesto dobilo plinsko razsvetljavo. Leta 1907 so po načrtih arhitekta Maksa Ferstla zgradili mestno hišo. Leta 1910 je v mestu 86 odstotkov prebivalcev govorilo nemško, okoliške vasi pa so bile slovenske. Med drugo svetovno vojno so mesto okupirali Nemci, osvobojeno je bilo 8. maja 1945. Velika stara občina Ptuj je obstajala med letoma 1958 in 1994, nato pa se je od nje postopoma odcepilo 15 manjših občin.

Stavbe in znamenitosti

Nad mestom stoji Ptujski grad. Salzburški nadškof Konrad I. ga je leta 1147 na novo pozidal na temeljih starejšega. Leta 1656 ga je kupil general Walter Leslie, ki ga je prezidal in mu dal današnjo baročno podobo. V gradu je danes del Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, med drugim zbirka starih glasbil, ki ima od leta 2000 status nacionalnega pomena. Panoramo mesta z gradom opisuje članek Ptuj.

Dominikanski samostan je leta 1230 ustanovila vdova Friderika III. Ptujskega, cerkev pa je bila zgrajena do leta 1252, v prehodnem slogu med romaniko in gotiko. Dominikanci so bili prvi menihi na Ptuju. V mestu je tudi minoritski samostan, ki se omenja v drugi polovici 13. stoletja. Sredi mesta stoji proštijska cerkev sv. Jurija, ob njej pa Mestni stolp z vzidanimi rimskimi spolijami in Orfejev spomenik, rimski spomenik iz 2. stoletja, postavljen v spomin na župana Marka Valerija. Od mestnega obzidja je ohranjen Dravski stolp z Miheličevo galerijo, v mestu pa so še ostanki mitrejev, rimskih svetišč boga Mitre.

Najbolj znan ptujski običaj je kurentovanje, največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka od leta 1960. Prvo povorko so 27. februarja 1960 pripravili na pobudo Draga Hasla skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj. Osrednji lik so kurenti z ovčjo kožo, zvonci okrog pasu in masko z rogovi in dolgim jezikom, ki po izročilu s truščem odganjajo zimo in kličejo pomlad. UNESCO je obhode kurentov 7. decembra 2017 vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Znani ljudje

S Ptujem so povezani rimski vojskovodja Mark Valerij Maksimijan, sv. Viktorin Ptujski in pisatelj Ivan Potrč, po katerem se imenuje mestna knjižnica. Med znanimi Ptujčani so tudi slikarja Elsa Oeltjen Kasimir in Jan Oeltjen, igralec Zlatko Šugman, boksar Dejan Zavec in metalec diska Kristjan Čeh. Geograf Jože Maučec, Drago Hasl in Albin Pišek so bili pobudniki kurentovanja.

Gospodarstvo in danes

Ptuj je oskrbovalno in zaposlitveno središče Spodnjega Podravja. V mestu imajo sedež Znanstveno-raziskovalno središče Bistra, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče, Šolski center Ptuj in Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča. Pomembna je turistična ponudba s Termami Ptuj, gradom in starim mestnim jedrom. Leta 1959 so čez Dravo zgradili nov železobetonski most, leta 1997 brv za pešce in kolesarje, leta 2007 pa Puhov most na obvoznici.

Naselja v občini

Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek, Spuhlja.

Članki o občini na kam.si

• PtujPtuj je najstarejše slovensko mesto. V letih med 977. in 1555. je bilo v lasti salzburških nadškofov.
• Pokrajinski muzej PtujPokrajinski muzej Ptuj svoje bogate zgodovinske zbirke razstavlja v prostorih na Ptujskem gradu.
• PtujPtuj, eno izmed najstarejših mest v Sloveniji, leži v severovzhodnem delu države, v panonskem svetu, ki mu pravimo Podravje oziroma Podravska regija.
• KurentiVčeraj so prišli v Ljubljano kurenti. Pred ljubljansko mestno hišo so odganjali zimo in prinesli sonce, kajti …

Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.ptuj.si
Povezava na Wikipedijo

Objave iz iste kategorije:

• Občina Hajdina
• Občina Trnovska vas
• Občina Starše
• Občina Žetale
• Občina Duplek