Gornja Radgona - grb

Občina Gornja Radgona

Gornja Radgona - grbGornja Radgona - karta lege v SlovenijiPokrajina: Štajerska
Statistična regija: Pomurska

  • Prebivalci: 8555 (1. 1. 2026, SURS)
  • Površina: 75 km²
  • Število naselij: 30
  • Sedež: Gornja Radgona

Občina Gornja Radgona leži ob Muri na severovzhodu države, kjer reka tvori mejo z Avstrijo, proti jugu pa se teren dviga v gričevje Slovenskih goric. Na 75 kvadratnih kilometrih ima 8555 prebivalcev (1. 1. 2026), ki živijo v 30 naseljih. Sedanji obseg ima od leta 2006, ko je nastala Občina Apače; že leta 1994 sta se odcepili Radenci in Sveti Jurij. V Gornji Radgoni, sedežu občine in upravne enote, živi 3179 ljudi.

Grajsko poslopje na vrhu griča
Grad Gornja Radgona na griču nad Muro. Foto: Karl Gruber, CC BY-SA 3.0 at (Wikimedia Commons)

Mesto pod Grajskim gričem

Pridevnik Gornja kraj dolguje legi na pobočju 265 metrov visokega Grajskega griča. Do leta 1918 je bil upravno povezan z avstrijsko Radgono na drugem bregu, s katero ga danes veže most prijateljstva iz leta 1969. Grad na vrhu griča se v virih pojavi leta 1211, sedanjo podobo pa mu je leta 1775 dal grof Leopold Herberstein. Gornja Radgona je trg postala leta 1907, mesto po letu 1945, širše pa jo poznajo kot sejemsko mesto: tu poteka mednarodni kmetijsko živilski sejem, največja prireditev te vrste v Sloveniji.

Zemljevid: občina Gornja Radgona z obrisom meje
Občina Gornja Radgona (rdeč obris) in sosednje občine. © avtorji OpenStreetMap. Odpri večji zemljevid

Grad Negova

V goricah zahodno od mesta stoji grad Negova, ki ga viri prvič omenjajo leta 1425 pod imenom Egaw. Od leta 1542 do konca druge svetovne vojne je pripadal rodbini Trautmannsdorf, ki je v 16. stoletju grad razširila s tremi trakti in stolpi, v 17. stoletju pa so dozidali še novi grad. V tistem času je bila negovska graščina najmočnejša posest med Muro in Pesnico. Leta 1939 je del poslopij uničil požar.

Grajsko dvorišče z arkadami v Negovi
Grad Negova, vezni trakt med starim gradom in predgradjem. Foto: Gašper Rutar, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Cerkev v Negovi in radgonske penine

Prvo Marijino cerkvico v Negovi je dala leta 1556 postaviti grofica Katarina Trauttmannsdorf, sedanjo, večjo stavbo pa so zgradili okoli leta 1710. Radgonske gorice so tudi zibelka slovenskih penin: domačin Alojz Klenošek jih je izdeloval že leta 1852, leta 1882 pa je Clotar Bouvier ustanovil podjetje, ki je penino delalo po klasični francoski metodi. Izlet po teh krajih predlaga članek Vodnik po Slovenskih goricah.

Cerkev v Negovi na vzpetini
Župnijska cerkev Marijinega rojstva v Negovi. Foto: Nxr-at, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Naselja v občini

Aženski Vrh, Črešnjevci, Gornja Radgona, Gornji Ivanjci, Hercegovščak, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski Vrh, Kunova, Lastomerci, Lokavci, Lomanoše, Mele, Negova, Norički Vrh, Očeslavci, Orehovci, Orehovski Vrh, Plitvički Vrh, Podgrad, Police, Ptujska Cesta, Radvenci, Rodmošci, Spodnja Ščavnica, Spodnji Ivanjci, Stavešinci, Stavešinski Vrh, Zagajski Vrh, Zbigovci.

Članki o občini na kam.si

Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.gor-radgona.si
Povezava na Wikipedijo

Gornja Radgona - zastava

Objave iz iste kategorije:

Scroll to Top