Doma Slovenija Pokrajine Dolenjska

Dolenjska

pokrajine dolenjska Dolenjska

Dolenjska in Bela Krajina

Za dolenji del nekdanje Kranjske se je uveljavilo ime Dolenjska; v zadnjem času jo pogosto opisujemo tudi kot jugovzhodna Slovenija. Razteza se vse od Ljubljanske kotline do hrvaške meje. Na severu jo (od Štajerske) ločuje reka Sava, na jugu (od Hrvaške) reka Kolpa, na zahodu se končuje nekje na Bloški planoti, kjer se začenja Notranjska. Najjužnejši del Dolenjske z največjim mestom Črnomelj se imenuje Bela Krajina . Onstran Kolpe je konec Bele Krajine in s tem tudi Slovenije.
 
Največje in glavno dolenjsko mesto je Novo mesto (več kot 20.000 preb.), najbolj dolenjska reka pa je Krka, ki jo radi opisujemo kot dolenjsko lepotico. Izvira daleč na zahodu in teče po ozki dolini med vinorodnimi griči (cviček), tik ob njej oziroma na njej so Dolenjci postavili številne mline in žage, a tudi gradove, ki pa so danes bolj ali manj v ruševinah. V ostrem zavoju teče mimo Novega mesta in v nadaljevanju skoraj objame Kostanjevico na Krki z gradom in galerijo Božidarja Jakca, ter se pri Brežicah izliva v Savo. Po reki Krki se imenuje tudi največja slovenska tovarna zdravil Krka s sedežem v Novem mestu. Tam ji delata družbo ( ne pa tudi konkurenco) še dve veliki tovarni: tovarna avtomobilov Revoz in tovarna počitniških prikolic Adrija.

Najvišje in najbolj znano dolenjsko »gorovje« so Gorjanci s 1178 m visokim Trdinovim vrhom in zdravilnim studencem pri Gospodični. Bolj kot višina, je slavo Gorjancev med Slovence ponesel Janez Trdina s knjgo Bajke in povesti o Gorjancih.

Dolenjska je dežela s številnimi toplimi vrelci in zdravilišči: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Terme Čatež. Nič manj ni poznana po starih samostanskih kompleksih, kot sta cistercianski samostan v Stični (stiški rokopis iz 12. stol.) in Kostanjevica na Krki, ter edina še živa kartuzija Pleterje z gotsko cerkvijo sv. Trojice, ne daleč od Kostanjevice. Znani kraji so še Mirna s cerkvijo sv. Janeza Krstnika, Šentrupert z božjepotno cerkvijo Vesela gora , Mokronog z nekdanjim gradom in cerkvijo Žalostne matere božje , Trebnje z Marijino cerkvijo in kot rojstni kraj Friderika Barage, Krško z jedrsko elektrarno in kot rojstni kraj zgodovinarja Valvasorja, Žužemberk z dvostolpno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, Muljava z gotsko cerkvico in freskami Janeza Ljubljanskega in z rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča.

Popotnik, ki se pelje od Ljubljane proti Ribnici in Kočevju se bo najprej ustavil pri mogočnem gradu Turjaku (Auerspergi), v Rašici pri rojstni hiši Primoža Trubarja , v Velikih Laščah z rojstno hišo Frana Levstika, v Podsmreki pri rojstni hiši Josipa Stritarja. Preko nekdaj »zaprtega« območja Kočevske (z partizansko bolnišnico – bazo 20)  se popotnik pripelje do doline Kolpe z znamenitim gradom Kostel. V deželi brez in praproti Beli Krajini se je v Vinici rodil pesnik Oton Župančič, Metlika se ponaša s srednjeveškim gradom in najstarejšim gasilskim društvom v Sloveniji, Rosalnice nedaleč od Metlike pa s sakralnim spomenikom Pri treh farah .

 

Občine, ki spadajo pod Dolenjsko in Belo krajino:

Črnomelj | Dobrepolje | Dolenjske Toplice | Grosuplje | Ig | Ivančna Gorica | Kočevje | Litija | Metlika | Novo Mesto | Osilnica | Ribnica | Semič | Šentjernej | Škofljica | Šmartno pri Litiji | Trebnje | Velike Lašče

Objave iz iste kategorije: