ŠtajerskaŠtajerska je največja slovenska pokrajina in iz nje bodo nastale najbrž tri nove pokrajine – mišljene so pokrajine kot nove upravne enote. Na tem mestu bomo Štajersko razdelili na dva dela, in sicer na tistega ob porečju reke Drave – Podravje ali Gornja Štajerska in na tistega, ob porečju reke Savinje – Savinjska ali Spodnja Štajerska. Najprej si bomo nekoliko podrobneje ogledali Spodnjo Štajersko, deloma tudi zato, ker preko že omenjenih prelazov Črnivec, Motnik, Trojane in Kanderše pridemo najprej na Savinjsko in šele za tem na Gornjo Štajersko.
Osrednja žila Gornje Štajerske je reka Drava, ki si je vrezala pot med
Kozjakom na severu in Pohorjem na južni strani. Od Maribora naprej teče
po ravninskem svetu in to že od nekdaj, veliko pred nastankom
najstarejših krajev na tem prostoru. Proti vzhodu se kot meja postavlja
druga velika štajerska in slovenska reka Mura, proti jugu pa mnogo
skromnejša (razen tedaj, ko poplavlja) Dravinja. Za obsežno območje s
Pohorjem v sredini se je uveljavilo ime Pohorsko Podravje. Po geološki
zgradbi spada Pohorje k Centralnim Alpam, saj je skoraj v celoti
zgrajeno iz metamorfnih in magmatskih kamenin. Med vsemi predalpskimi
hribovji so slemena tod najbolj široka in zaobljena, ki se nato
prevesijo v oske grape. Obsežen gorski čok, v dolžini več kot 50 in
širini 25 km ter višini nekaj čez 1500 m: Črni vrh 1534 m, Velika kopa
1542 m in Rogla 1517 m. Preberi več...
Zasavsko (statistično) regijo pravzaprav že ne štejemo k Spodnji
Štajerski (še manj kot Posavsko), a najbrž bo še najbolj prav, če jo
obravnavamo tukaj. Predvsem tudi zato, ker geografi celotno območje od
Ljubljanske kotline na zahodu do gričevij v porečju reke Sotle
imenujejo Posavsko hribovje, v novejšem času pa to območje imenujejo
Vzhodno Predalpsko hribovje. To območje obsega skoraj 10 odstotkov
površine Slovenije in je široko dobrih 25 km. in dolgo 70 km. Preberi več...
A tudi Spodnja Štajerska se deli na več delov. Ob zgornjem toku Savinje
je Zgornja Savinjska dolina z Logarsko dolino, kot eno najlepših
alpskih dolin, kjer v slapu Rinka Savinja tudi začne svojo pot. K
Zgornji Savinjski dolini spada tudi Zadrečka dolina ob Dreti. Od gora
na tem območju so najvišje tiste, ki sodijo k Kamniško Savinjskim Alpam
(Planjava, Ojstrica), zelo znane pa so tudi tudi Olševa s Potočko
zijalko in Velika Raduha (2062 m) s Snežno jamo. Večja kraja sta
Solčava z gotsko župnijsko cerkvijo Marije Snežne ter Gornji Grad ob
Dreti. Ta prostor so imeli v lasti oglejski patriarhi, ki so v 12.
stoletju (l. 1140) zgradili tudi benedektinski samostan v Gornjem
Gradu. Njim so ga vzeli Habsburžani in ga podarili novoustanovljeni
ljubljanski nadškofiji l. 1461. Široki dolini ob Savinji in Dreti proti
jugu zapirata zakraseli planoti Menina in Dobrovlje. Preberi več...
|
|
Zunanje povezave:
Brežice | Braslovče | Cekvenjak | Celje | Destrnik | Dobrna | Duplek | Gornja Radgona | Gornji Grad | Hajdina | Hoče - Slivnica | Kidričevo | Kozje | Krško | Kungota | Laško | Lenart | Ljubno | Lovrenc na Pohorju | Luče | Majšperk | Maribor | Markovci | Miklavž na Dravskem polju | Mislinja | Mozirje | Nazarje | Oplotnica | Ormož | Pesnica | Podčetrtek | Podlehnik | Polzela | Prebold | Prevalje | Ptuj | Rače - Fram | Radeče | Radlje ob Dravi | Ravne | Razkrižje | Ribnica na Pohorju | Rogaška Slatina | Rogatec | Ruše | Selnica ob Dravi | Sevnica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Sveta Ana | Sveti Jurij | Šentilj | Šentjur | Šmarje pri Jelšah | Šmartno ob Paki | Šoštanj | Štore | Tabor | Trbovlje | Trnovska vas | Vitanje | Vojnik | Vransko | Vuzenica | Zagorje ob Savi | Zreče | Žalec | Žetale
|
Blog 
