Vsebina:

Ljubljana - grb Ljubljana - karta lege v Sloveniji Pokrajina: Gorenjska
Statistična regija: Osrednjeslovenska

Prebivalci: 302.826 (1. 1. 2026, SURS)
Površina: 275 km²
Število naselij: 38
Sedež: Ljubljana

Mestna občina Ljubljana je največja slovenska občina po številu prebivalcev: 1. januarja 2026 jih je imela 302.826. Na 275 kvadratnih kilometrih poleg glavnega mesta obsega še 37 manjših naselij, večinoma na vzhodnem in južnem obrobju. V Ljubljani imajo sedež državni zbor, vlada, predsednik republike, ustavno in vrhovno sodišče ter najstarejša in največja slovenska univerza. Občina je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti; pred reformo lokalne samouprave je območje sestavljalo pet občin: Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik.

Pešci na Tromostovju, v ozadju rožnata frančiškanska cerkev — Tromostovje in frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu. Foto: JIP, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Lega in narava

Mesto leži v Ljubljanski kotlini, na stičišču Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki so nekoč skupaj tvorile deželo Kranjsko. Skozi središče teče Ljubljanica, ki se vzhodno od mesta izliva v Savo. Ob reki je mesto visoko 298 metrov, najvišja točka občine pa je Janški hrib s 794 metri.

Južni del občine sega na Ljubljansko barje, mozaik mokrotnih travnikov, jarkov in gozdičev, ki je od leta 2008 zavarovan kot krajinski park. Severni del mesta stoji na prodnatem Ljubljanskem polju, pod katerim leži podzemna voda, glavni vir pitne vode za mesto. Zahodno od središča se v mesto zajeda zeleni klin Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med meščani priljubljena izletniška cilja sta Rožnik in Šmarna gora na severnem robu občine, lepo pot ob potoku pa opisuje sprehod v Mostec.

Zemljevid: občina Ljubljana z obrisom meje — Občina Ljubljana (rdeč obris) in sosednje občine. © avtorji OpenStreetMap. Odpri večji zemljevid

Zgodovina

Okoli leta 2000 pred našim štetjem so na Barju živeli koliščarji, ki so lesene hiše postavljali na kole, zabite v mehka tla. Obnovljeno kolišče stoji na ljubljanski Špici. V rimskem času je na prostoru med današnjo Prešernovo in Vegovo ulico zrasla Emona, obzidano mesto, ki je verjetno nastalo na mestu vojaškega tabora XV. legije. Leta 452 so jo porušili Huni pod Atilovim vodstvom, ob koncu 6. stoletja pa so se v kotlino priselili slovanski predniki.

Grad nad mestom se v listinah prvič pojavi med letoma 1112 in 1125, ime Luwigana pa leta 1144. V 13. stoletju so mesto sestavljala tri obzidana jedra: Stari trg, Mestni trg in Novi trg. Leta 1220 je Ljubljana dobila mestne pravice, po letu 1278 pa je prešla pod Habsburžane. Nemško ime Laibach je ostalo v uradni rabi do leta 1918. Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je cerkev sv. Nikolaja postala stolnica; zgodovino ustanove opisuje članek o Nadškofiji Ljubljana.

Potres leta 1511 je mesto močno poškodoval, obnovili so ga v renesančnem slogu. Ko je leta 1693 nastala Academia operosorum, so v mesto prišli tuji stavbarji in kiparji, med njimi Francesco Robba, in v baročnem slogu prenovili večino cerkva. Med letoma 1809 in 1813 je bila Ljubljana prestolnica Napoleonovih Ilirskih provinc, leta 1821 pa je gostila kongres Svete alianse, po katerem je dobil ime Kongresni trg.

Pomembni dogodki

Leta 1849 je z Dunaja v Ljubljano pripeljal prvi vlak. Leta 1895 je mesto s približno 30.000 prebivalci prizadel potres z magnitudo 6,1, po katerem so ga obnovili predvsem v historističnem in secesijskem slogu. V času župana Ivana Hribarja je Ljubljana dobila elektriko in sodobno kanalizacijo (1898), tramvaj (1901) in prvi kino (1907). Leta 1919 je bila ustanovljena univerza, leta 1929 pa je mesto postalo sedež Dravske banovine.

Februarja 1942 je italijanski okupator Ljubljano obdal s 30 kilometri bodeče žice. Po nekdanji žični ograji danes poteka sprehajalna pot, ki jo predstavlja članek o ljubljanskem zelenem prstanu. 25. junija 1991 je bila v Ljubljani razglašena neodvisnost Slovenije. Leta 2016 je mesto nosilo naziv Zelena prestolnica Evrope, 28. julija 2021 pa je Unesco na seznam svetovne dediščine vpisal dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Stolp Ljubljanskega gradu — Ljubljanski grad nad starim mestom. Foto: Tournasol7, CC BY 4.0 (Wikimedia Commons)

Stavbe in znamenitosti

Nad starim mestom stoji Ljubljanski grad. Današnjo podobo s stolpi je dobil med letoma 1485 in 1495, ko je moral braniti mesto pred turškimi vpadi in kmečkimi upori. Pozneje je dolgo služil kot zapor, leta 1905 ga je kupilo mesto, od leta 2006 pa ga s središčem povezuje vzpenjača. V gradu je na ogled stalna razstava o slovenski zgodovini.

Pod grajskim gričem se vrstijo Mestni, Stari in Gornji trg. Na Mestnem trgu stojita Mestna hiša in kopija Robbovega vodnjaka; izvirnik so leta 2006 zaradi korozije prenesli v Narodno galerijo. Načrt za baročno stolnico sv. Nikolaja je med letoma 1701 in 1706 izdelal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo. Nedaleč stojita Škofijski dvorec in uršulinska cerkev.

Bregova Ljubljanice povezuje vrsta mostov. Tromostovje pred Prešernovim trgom sestavljata kamniti most in dve kasneje dodani betonski brvi za pešce. Zmajski most velja za odmev dunajske secesije, med novejšimi pa izstopa Mesarski most. Na Prešernovem trgu stoji pesnikov spomenik, ki sta ga zasnovala kipar Ivan Zajec in arhitekt Maks Fabiani, odkrili pa so ga 10. septembra 1905.

Zmajski most z bronastimi zmaji čez Ljubljanico — Zmajski most, zgrajen leta 1901. Foto: Thomas Ledl, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Unescov vpis obsega Plečnikove ureditve med obema vojnama: obrežja in mostove ob Ljubljanici, tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, cerkvi sv. Mihaela na Barju in sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter Žale. Plečnikova hiša v Trnovem je danes muzej. Kam.si predstavlja tudi najmanjšo in največjo Plečnikovo cerkev, trnovsko cerkev in Krakovo.

Park Tivoli, ki meri 17,5 hektarja, je leta 1813 zasnoval Francoz Jean Blanchard, osrednjo os pa je pozneje preuredil Plečnik. V parku stoji rastlinjak. Botanični vrt deluje od leta 1810 in je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. Pod Rožnikom leži živalski vrt, edini javni v Sloveniji. Od drugih stavb so na kam.si opisane Križanke, Opera, Drama, Deželni dvorec in Nebotičnik.

Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice med strehami stare Ljubljane — Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica. Foto: G-Cup, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Znani ljudje

Arhitekt Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani 23. januarja 1872 in tu umrl 7. januarja 1957. France Prešeren se je po študiju prava na Dunaju vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik in napisal večino svojih pesmi, tudi Sonetni venec iz leta 1834. Na začetku 20. stoletja sta mesto vodila župana Ivan Hribar in pisatelj Ivan Tavčar. Arhitekt Maks Fabiani je po potresu izdelal urbanistični načrt in več stavb, o čemer piše članek Fabianijeva Ljubljana.

Gospodarstvo in danes

Ljubljana je gospodarsko, prometno, znanstveno in kulturno središče države. Tu se križajo avtoceste in železniške proge, v mestu pa delujejo Institut Jožef Stefan, SAZU, Narodna galerija, Cankarjev dom in Slovenska filharmonija. Na severovzhodu mesta je nakupovalno središče BTC. Staro mestno jedro je večinoma namenjeno pešcem, ob Ljubljanici pa vse leto potekajo prireditve, kot sta Poletje v Stari Ljubljani in Veseli december. Za daljše izlete v okolico je priročna knjiga 61 izletov okrog Ljubljane.

Panorama Kongresnega trga z Ljubljanskim gradom v ozadju — Kongresni trg z univerzo, v ozadju grad. Foto: Petar Milošević, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Naselja v občini

Besnica, Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Črna vas, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Ljubljana, Mali Lipoglav, Mali Vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Medno, Pance, Podgrad, Podlipoglav, Podmolnik, Prežganje, Rašica, Ravno Brdo, Repče, Sadinja vas, Selo pri Pancah, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Šentpavel, Toško Čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica, Zgornje Gameljne.

Članki o občini na kam.si

Še več člankov:

Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.ljubljana.si
Povezava na Wikipedijo

Občina Ljubljana