Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Roka
Ko bi se samo za kratek čas vrnili v Ljubljano njeni prebivalci izpred sto in več let, je marsikje ne bi mogli prepoznati. Naše prestolno mesto je v zadnjih desetletjih močno naraslo in se razširilo na vse strani. Tam, kjer so bile še pred pol stoletja kmetije in polja, se zdaj dvigajo stolpnice, širijo parkirišča in križajo ulice in ceste. Eden krajev, ki imajo v zavesti starih prebivalcev Ljubljane še vedno poseben prizvok, so Dravlje. Včasih so bile vas, ki je štela okrog petdeset hiš, okoli pa so se raztezale njive, polja in gozdovi. Dandanes so to le še bežni spomini, ki se zbudijo ob pogledu na kakšno staro pritlično hišo, kjer so se tu in tam še ohranile starožitne značilnosti. Vse drugo je izginilo zaradi cest, stanovanjskih blokov, stolpnic in novih priseljencev.
Dravlje so bile naseljene, kakor sodijo po najdbah, že v rimski dobi, še bolj pa v času preseljevanja narodov. Tu so se za pol stoletja ali nekaj več ustavili Goti na poti proti zahodu. V zgodovinopisje stopijo Dravlje šest stoletij pozneje, le nekaj let za prvo omembo Ljubljane. V ljubljanskem škofijskem arhivu je listina, ki jo umeščajo v leto 1169, kjer je zapisana nemška oblika krajevnega imena: Draulach. Nekateri razlagalci pravijo, da naj bi ime prišlo od drevja ali gozda, ki je nekoč segal vse do današnje Vodnikove ceste. Dravlje so bile podružnica šentviške prafare vse do ustanovitve župnije leta 1961. Valvasor takole piše o njih v svoji Slavi: “četrta podružna cerkev v župniji Šentvid je cerkev sv. Roka v DravIjah z dvema oltarjema: sv. Roka in Matere božje v nebesa vzete. Ko je leta 1644 bila v tej vasi – v Dravljah – kuga, je v štirinajstih dneh nad sto Ijudi padlo v grob.” Kot kaže, pred zidavo cerkve sv. Roka v Dravljah ni bilo cerkve. Ta smrtonosna bolezen je bila velik strah prebivalcev srednjega veka, ki niso poznali urejene kanalizacije, higiene in zdravstvene službe. Na Kranjskem je razsajala velikokrat. Najhuje je v Dravljah morila leta 1644. Okuženim prebivalcem Dravelj je trda predla. Prvi, ki se je odločil, da jim pomaga je bil kanonik Marko Dolinar iz Ljubljane. Pridružil se mu je še šentviški kaplan Andrej Žlebnik. Šla sta stanovat v Dravlje in stregla Ijudem. V strašni sili je nagovoril Dolinar Draveljce in Ljubljančane, naj se zaobljubijo, da postavijo cerkev v čast sv. Roku, če kuga preneha. Valvasor pravi, da po tej zaobljubi ni umrl nihče več. Ljudje so vzeli zaobljubo zares in začeli zidati. Leta 1645 so skopali temelje, naslednje leto pa je cerkev že stala. Žal o tej cerkvi ni nič ohranjeno. Prej kot po sto letih so začeli zidati novo, tako, kakor jo vidimo danes.
Umetnostni zgodovinarji uvrščajo cerkev sv. Roka v Dravljah med značilna baročna dela. Postavljajo jo za izrazit primerek prvega baročnega obdobja. Notranja oprema je nastala veliko pozneje. Glavni oltar in oba stranska je izdelal podobar Matej Tomc iz Šentvida v prejšnjem stoletju. Od nekdanje baročne opreme je ostal le kip sv. Roka, ki stoji v krstilnici ob vstopu v cerkev. Na kraju stranskih oltarjev so zdaj le podobe, ki so nekdaj stale v njih. Levi oltar je posvečen Marijinemu vnebovzetju, desni pa svetima Kozmu in Damijanu. Križev pot je delo slovenskega slikarja Janeza Potočnika. Med novejšimi umetnostnimi pridobitvami draveljske cerkve sta majniška upodobitev Marije in mozaik v krstilnici.
Romanja k sv. Roku v Dravlje so še vedno živa, čeprav ne tako slovesna kot nekoč. Ljubljanski škof Herberstein je v Rim pisal o njih takole: “Sv. Roka časte Ljubljančani kot svojega zaščitnika od leta 1644, ko so mu napravili zaobljubo zaradi kuge in so mu sezidali posebno cerkev, kamor hodi vsako leto veličastna procesija iz rnesta.” Ta procesija je med prvo svetovno vojno ponehala. Še vedno pa se Ljubljančani na njegov god zberejo v Dravljah, kjer ima ob vsaki uri določena župnija mašo in se svetniku priporoči za zdravje in blagoslov.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Ljubljana Dravlje
Vodnikova cesta 279
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 583 00 32
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: sv. Rok (16. avgusta).
[wpgmza id=”5″ marker=”159″ zoom=”11″]