Dolina svojstvenih razpoloženj
V zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, v severozahodnem delu današnjega Notranjskega regijskega parka (ustanovljen 2002), ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, med drugimi so pritegnili tudi znamenitega učenjaka J. V. Valvasorja, zato si ta naravni spomenik svetovnega pomena zasluži samostojen ogled. Začnimo ga na začetku doline, na vzhodni strani z Malim naravnim mostom.
Gledališče in muzej kraških pojavov 
Letni časi in nihanje vodne gladine potoka Rak skrbijo za celovito predstavo Krajinskega parka Rakov Škocjan (KPRŠ). Obiskovalci v večini poznajo le dva člana izmed celotnega zbora – Veliki in Mali naravni most. Mnogi izmed njih spregledajo Naravoslovno učno pot po Rakovem Škocjanu. Mogoče je ob prvem obisku orientacijsko malo bolj zahtevna, zato s seboj vzemimo pregledno karto KPRŠ, ki jo lahko dobimo v bližnjem hotelu. Na poti bomo spoznali številne kraške izvire, dva naravna mostova, udornice, jame, pestro rastlinstvo in živalstvo ob Raku. Za celotno pot (v eno smer 3 km) z vrnitvijo na izhodišče bomo potrebovali tri do štiri ure.
In tako že stojimo na robu ene od udornic Zelških jam, kjer iz temačne luknje v steni udora izvira potok Rak, sopotnik na naši poti vse do Velikega naravnega mostu, kjer bo skrivnostno izginil v podzemlje. Nad nami pa je vitek, 20 m dolg in 6 m debel eleganten lok, ki se boči 42 m visoko nad Rakom – Mali naravni most. Od tod nas bo modro rdeča markacija vodila mimo stare jelke spoštljive starosti dvesto let do ostankov Rakovske žage. Tu nas bo ponovno pozdravilo šumenje Raka, v pozdrav pomahale bele vrbe in starosta parka – hrast dob. Pot nas bo dalje vodila mimo Kotličev, najmočnejšega pritoka Raka v dolini. In že smo blizu ponornemu, zahodnemu koncu doline, ko se naenkrat pred nami odpre veličasten pogled na Veliki naravni most. Preostane nam samo še ogled ponornega dela Tkalce jame in ruševin cerkvice sv. Kancijana.
V zavetju sv. Kancijana
Dolina je dobila ime po cerkvici sv. Kancijana v bližini Velikega naravnega mostu. Domnevno je bila zgrajena na prehodu 15. v 16. stoletje. Prvič je bila omenjena leta 1526 v sodnijskem aktu o prispevku davka za obrambo pred Turki. Danes so vidne le še ruševine. Pozorno oko obiskovalca bo lahko na oboku okna na severni strani opazilo letnico 1616, kar je verjetno datum obnove cerkvice. Na bakrorezu S. Cantianvs v Valvasorjevem delu Slava Vojvodine Kranjske (1689) je vidna podoba spodnjega toka Raka z Velikim naravnim mostom, cerkvama sv. Benedikta in sv. Kancijana, pokopališčem, mežnarijo in dvema gospodarskima poslopjema. Vse do jožefinskih reform okrog leta 1780 sta bili cerkvici in stavbe na Velikem naravnem mostu obljudene. V franciscejskem katastru iz leta 1823 pa je označena le še cerkvica sv. Kancijana, kot ruševina.
Mirno sožitje človeka in narave v še vedno zeleni dolini
Poleg Valvasorja so sloves Rakovega Škocjana razširili tudi železniški inženirji ob gradnji železnice Dunaj – Trst leta 1853. V začetku 20. stol. so to znamenitost odkrili tudi turisti.
O tem, da parki niso sami sebi namen, ampak služijo znanosti in delovnemu človeku za učenje in oddih, sta bila prepričana tudi ena izmed prvih borcev za varstvo naravne dediščine
krasoslovec in vsestranski pedagog Pavel Kunaver (1889–1988) in prva slovenska poklicna naravovarstvenica Angela Piskernik (1886–1967). Po njuni pobudi in prizadevanjih je bil Rakov Škocjan že leta 1949 zavarovan z republiško odločbo kot naravna znamenitost (obseg 124,39 ha). Čeprav so sledi človeške nepremišljenosti vidne tudi v KPRŠ, lahko upamo, da bo varstvo naravnih znamenitosti v prihodnje tu postalo kulturna želja in ekološka potreba.
Želite izvedeti več
Za več informacij o KPRŠ se lahko obrnete na Notranjski regijski park, Tabor 42, Cerknica (tel. 05/909-16-12), spletni naslov http://www.notranjski-park.si. Po dolini Rakov Škocjan se sprehodite z vodnikom v roki: Rakov Škocjan in naravoslovna učna pot (Ljubljana, 1995). Za vodenje po poti se lahko obrnete tudi na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna, Vojkova ulica 9, Postojna (tel. 05/70-00-610). Priporočam vam tudi knjižico Pavla Kunaverja, Rakov Škocjan (Ljubljana, 1966). Prav pa bosta prišla tudi zemljevida Snežnik 1 : 50 000 in Notranjski kras 1 : 50 000.
[wpgmza id=”5″ marker=”51″ zoom=”11″]