Reka Iška, ki s pritoki priteče z Bloške planote, je zarezala od 300 do 400 metrov globoko sotesko, ki je najostrejša naravna razmejitev dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske. Dolomitni kanjon je zelo slikovit, bregovi ponujajo pravo botanično zakladnico, čista reka premaguje skalne ovire v slapovih in slapiščih, občasno pa zastane v vabljivih tolmunih. Od gostišča vodi po levem bregu evropska pešpot E-6, ob koncu udobne steze pa je za nadaljevanje po pešpoti treba prebroditi nekaj metrov hladne vode. Če ostanemo na levem bregu, nas označena, a strma pot popelje do ostankov partizanske bolnišnice Krvavice.
Iški Vintgar je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici Ljubljanskega barja, soteska Iške pa je že v začetku 20. stoletja dajala zatočišče »ljubljanskim gozdovnikom«, ki so v naivnem poskusu vrnitve k naravi pustili mestno življenje, častili sonce, nabirali zeli in živeli v preprostih zaklonih.
Zelo redki so primeri na svetu, ko bi se na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali javnim prevozom, razprostiralo območje s tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in visoko ovrednoteno naravo. {sidebar id=2} Zgodovina Ljubljanskega barjaBarje je tektonska udorina, napolnjena z več kot 100 metrov debelimi nanosi ilovice in peska. Nad ilovico se je po koncu zadnje ledene dobe razprostiralo obsežno, plitvo jezero, ki je nastalo potem, ko so nanosi reke Save preprečili odtok Ljubljanice z Barja. V času ojezeritve so tedanji prebivalci Ljubljanskega barja postavljali na jezeru bivališča na lesenih kolih, zato se je teh naselij oprijela oznaka kolišča oziroma mostišča. Najdbe pa kažejo, da je bilo Barje občasno naseljeno že prej , od starejše kamene
Pokrajina: Dolenjska Statistična regija: Osrednjeslovenska Površina: 98,8 km2 Prebivalcev: 5.500 Občina Ig je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 99 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 71. mesto. Sredi leta 2016 je imela občina približno 7.210 prebivalcev (približno 3.610 moških in 3.600 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 73. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 73 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Občina se razprostira delno po Ljubljanskem barju, delno po hribovju južno od barja in doseže najvišji točki na Krimu (1107 m) in Mokercu (1059 m). Njeno središče je vas Ig; sredi vasi sta močna stalna kraška izvira Ižice,
Reka Iška, ki s pritoki priteče z Bloške planote, je zarezala od 300 do 400 metrov globoko sotesko, ki je najostrejša naravna razmejitev dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske. Dolomitni kanjon je zelo slikovit, bregovi ponujajo pravo botanično zakladnico, čista reka premaguje skalne ovire v slapovih in slapiščih, občasno pa zastane v vabljivih tolmunih. Od gostišča vodi po levem bregu evropska pešpot E-6, ob koncu udobne steze pa je za nadaljevanje po pešpoti treba prebroditi nekaj metrov hladne vode. Če ostanemo na levem bregu, nas označena, a strma pot popelje do ostankov partizanske bolnišnice Krvavice.
