Vsebina:
Samostanska cerkev Marije Pomagaj
Obiskovalci stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani dobro poznajo t.i. “Krakovsko Marijo“, ki je poleg one iz Solčave ena najstarejših Marijinih upodobitev pri nas. Malo kdo pa ve, kakšna je njena dolga zgodovina. Bolj jo povezujejo z ljubljanskim krakovskim predmestjem (v tamkajšnji kapeli je še danes njena kopija) kakor pa s krajem, kjer je večino let služila svojemu namenu. Krakovska Marija je relief iz peščenca, ki je bil nekoč v timpanu (nad vrati) zahodnega portala cerkve nemškega viteškega reda v Križankah v Ljubljani. To cerkev so zgradili po letu 1258 in tam je bila tudi ta Marijina podoba vse do 1714, ko so na istem kraju postavili novo baročno cerkev. Relief je bil, kakor kaže, zelo priljubljen med vernimi, zato so ga dali postaviti v kapelo v krakovskem predmestju.
Relief, ki ga občudujejo in preučujejo umetnostni strokovnjaki, je za verne Ljubljančane posebno znamenje, da so že pred skoraj 800 leti imeli v Ljubljani Marijino cerkev. Postavili so jo člani nemškega viteškega reda, pri nas jih imenujemo križniki. Ta red je nastal v času križarskih vojn in je eden izmed križarskih redov, ki so povezovali v tisti dobi ideal viteštva in duhovništva. Svoje moči so posvečali postrežbi bolnikov in varstvu romarjev ter se poleg meniških zaobljub še posebej zavezali, da se bodo bojevali proti nevernikom. V Ljubljano so prišli okoli leta 1228. Koroški vojvoda Ulrich III. jim je pozidal hišo v današnjih Križankah. Poimenovali so jo “Domus B. V. Mariae Gloriosae – dom zmagoslavne Device Marije”. Tu so skrbeli za reveže in bolnike, za obrambo dežele in izobrazbo ljudi. Zraven pa pospeševali Marijino češčenje. Listina iz leta 1337 govori, da so imeli šolo. Pod Rožnikom so ustanovili bolnišnico za gobavce (omenja se že leta 1280), pozneje pa še sirotišnico.
Križanke so bile njihovo središče v naših krajih. Konec 16. stoletja so stavbo (“komendo”) v Križankah na novo pozidali, v baročni dobi pa še povečali in kot krono vsem delom so v letih od 1714 do 1718 pozidali novo cerkev v čast Mariji pomočnici. Načrte za cerkev je napravil beneški arhitekt Domenico Rossi. Stavba sodi po slogu v palladijansko smer beneškega baroka in predstavlja umetniško dragocen biser Ljubljane. Zidana je centralno v obliki grškega križa. V cerkvi je imela posebno častno mesto slika Marije pomočnice (stala je v glavnem oltarju), ki je bila naslikana leta 1660 in zelo češčena med križniki in Ljubljančani. Slika zelo spominja na Cranachovo in Layerjevo Marijo Pomagaj na Brezjah, čeprav je nastala veliko prej. Po prenovi v začetku stoletja so sliko premestili v stransko kapelo, kjer je bila vse do usodnega leta 1949, ko so bili križniki pregnani iz hiše, premoženje pa zaplenjeno v maniri komunističnega nasilja. Takrat so skrivaj rešili Marijino sliko in zdaj čaka, kdaj bo zopet prišla na svoje častno mesto v cerkvi.
Križanke, ki so 721 let služile križniškemu redu, so namreč še vedno nacionalizirane. Kdor jo ima možnost videti, pa bo lahko občudoval oltarne nastavke, ki jih je izdelal dunajski dvorni kipar Marco Prodi, ter sliki sv. Jurija, delo Martina Altomonteja, in sv. Elizabete flamskega slikarja Antona Schoonjansa. V glavnem oltarju je kopija slike Matere božje, mojstra Rothmayerja. Originalna je zgorela leta 1857.
V Križanke so Ljubljančani radi romali, tu so se od Napoleonovih časov naprej zbirali ljubljanski gimnazijci, v maju in na velikonočni ponedeljek pa so sem prišli z Barja. Danes so Križanke žalostna zapuščina polpretekle dobe. Cerkev ne služi vernim in ne romarjem.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Križniški red
Šišenska cesta 30
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 507 65 89
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: cerkev je še vedno nacionalizirana.
[wpgmza id=”5″ marker=”77″ zoom=”11″]