Vsebina:

Kranj - grb Kranj - karta lege v Sloveniji Pokrajina: Gorenjska
Statistična regija: Gorenjska

Prebivalci: 57.491 (1. 1. 2026, SURS)
Površina: 151 km²
Število naselij: 49
Sedež: Kranj

Mestna občina Kranj je upravno, gospodarsko in kulturno središče Gorenjske. Na 151 kvadratnih kilometrih ima 49 naselij in 57.491 prebivalcev (1. 1. 2026), po številu prebivalcev pa je za Ljubljano in Mariborom tretja največja mestna občina v Sloveniji. Mesto je dalo ime zgodovinski deželi Kranjski. Njegovo staro jedro stoji na skalnatem pomolu med Savo in Kokro, od koder se je Kranj razširil na nekdanja predmestja in okoliške vasi na obeh bregovih Save.

Strehe starega mestnega jedra Kranja — Strehe starega Kranja na skalnem pomolu. Foto: Tiia Monto, CC BY-SA 3.0 (Wikimedia Commons)

Lega in narava

Kranj leži na Kranjskem polju v Ljubljanski kotlini, s pogledom na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Kokra izvira pod mejnim grebenom Karavank in se tik pod starim mestnim jedrom izliva v Savo. Pred izlivom si je vrezala ozek kanjon, po katerem vodi urejena sprehajalna pot, le nekaj korakov od Glavnega trga. Vzdolž Save proti jugu se vrstijo naselja, kot je Breg ob Savi.

Zahodno od mesta se dvigajo hribi s priljubljenimi razgledišči. Šmarjetna gora je visoka 646 metrov, na vrhu stojita hotel in cerkvica sv. Marjete iz začetka 14. stoletja. Nekoliko višje je Sveti Jošt nad Kranjem, kjer na 847 metrih stoji baročna romarska cerkev. Jošt se v pisnih virih prvič omenja leta 973, v darilni listini cesarja Otona II. freisinškim škofom. Lep pogled na mesto in gore opisuje tudi članek Panorama Kranja.

Zemljevid: občina Kranj z obrisom meje — Občina Kranj (rdeč obris) in sosednje občine. © avtorji OpenStreetMap. Odpri večji zemljevid

Zgodovina

Arheološke najdbe kažejo, da je bil kraj poseljen že pred več kot 6.000 leti, zato Kranj sodi med najstarejša naselja v Sloveniji. Na Trubarjevem trgu so našli ostanke iz mlajše kamene dobe, v železni dobi je tu stala obsežna naselbina, pozneje pa so prišli Rimljani, ki so kraj imenovali Carnium. Leta 1256 je Kranj uradno postal mesto, kar mu je prineslo vrsto privilegijev. Zrasel je ob pomembni prometni poti, zaradi turške nevarnosti pa so ga obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Ohranjeni deli so opisani v članku Kranjski obrambni zid.

V 19. stoletju je mesto doživelo kulturni in gospodarski vzpon. Leta 1870 je skozi Kranj stekla železnica, leta 1897 so obnovili gimnazijo, rasla pa je tudi tekstilna industrija. Po drugi svetovni vojni je Kranj ostal upravno središče Gorenjske in postal eno največjih industrijskih mest v državi, z gumarsko, tekstilno in elektroindustrijo. Po osamosvojitvi Slovenije so nekatere velike tovarne propadle, izgube pa je deloma nadomestila hitra rast zasebnih podjetij.

Reka Kokra v ozkem kanjonu v Kranju — Kanjon Kokre pod starim mestnim jedrom. Foto: Tiia Monto, CC BY-SA 3.0 (Wikimedia Commons)

Pomembni dogodki

Leta 1846 so oblasti odobrile Prešernovo šesto prošnjo za samostojno odvetniško mesto in ga namestile v Kranj. Istega leta je oddal v cenzuro Poezije, ki so izšle z letnico 1847. V Kranju je pesnik umrl 8. februarja 1849 in bil pokopan na takratnem mestnem pokopališču, danes Prešernovem gaju. Na grobu je od septembra 1849 stal preprost lesen križ, pozneje pa so postavili nagrobni spomenik, prvi slovenski javni spomenik, ki je nastal na podlagi množične narodne pobude. Prešernovo kranjsko obdobje opisuje članek France Prešeren in Kranj.

Med drugo svetovno vojno so pod starim mestnim jedrom izkopali mrežo zaklonišč. Rovi pod starim Kranjem so danes urejeni za vodene oglede, o njih pa na kam.si pišeta še članka Načrti za rove pod Kranjem in Jamske živali v rovih pod Kranjem. V novejšem času je Kranj leta 2023 prejel naziv evropska destinacija odličnosti s poudarkom na trajnostnem turizmu, Evropska komisija pa ga je skupaj z Ljubljano in Velenjem uvrstila v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.

Stavbe in znamenitosti

Srce starega mesta je Glavni trg z meščanskimi hišami s kamnitimi portali, ki se je oblikoval v 16. in 17. stoletju. Na njem stoji rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, o vodni zalogi pod trgom pa piše članek Cisterna na Glavnem trgu v Kranju. Mestna hiša združuje dve nekdanji stavbi in gosti razstave Gorenjskega muzeja ter poročne obrede.

Hiše na Glavnem trgu v starem Kranju — Glavni trg v Kranju. Foto: Tiia Monto, CC BY-SA 3.0 (Wikimedia Commons)

Ob trgu stoji župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, poznogotska stavba verjetno z začetka 15. stoletja. Arheološke raziskave v letih 1972 in 1984 so pokazale, da stoji na temeljih starejšega svetišča. Cerkev velja za enega najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem in je bila vzor cerkvam v Radovljici, Škofji Loki in Kamniku. Na koncu pomola je obrambni stolp Pungert iz 16. stoletja z gotsko cerkvijo sv. Boštjana, Fabijana in Roka, postavljeno ob kugi v 15. stoletju. Med pomembnejše cerkve sodi še rožnovenska cerkev.

Grad Khislstein je dobil ime po baronu Janžu Khislu, ki ga je kupil sredi 16. stoletja. Temelj mu je dal ortenburški stolp iz leta 1256, leta 1952 pa so stavbo prezidali po načrtih Jožeta Plečnika. Danes v njem domujeta Gorenjski muzej in letno gledališče. Plečnik je zasnoval tudi stopnišče, arkade in vodnjak na vrhu Vodopivčeve ulice. Stolp Škrlovec, nekoč del obrambe pred Turki, je kulturni center z Galerijo Janeza Puharja, v Layerjevi hiši pa deluje umetniško središče.

V Prešernovi hiši, kjer je pesnik živel in umrl, je Prešernov spominski muzej. Prešernovo gledališče, ustanovljeno leta 1902, ima sedež v zgodovinski stavbi v starem mestu, v Pavšlarjevi hiši pa je Galerija Prešernovih nagrajencev. Na južnem robu občine stoji grad Brdo, ki ga je dal leta 1510 postaviti Jurij Egkh. Sredi 18. stoletja so ga dobili baroni Zoisi, od leta 1935 je bil last kneza Pavla Karađorđevića, po drugi svetovni vojni pa je postal rezidenca Josipa Broza Tita. Danes je del protokolarnega posestva Brdo.

Grad Brdo pri Kranju s parkom — Grad Brdo pri Kranju. Foto: Petar Milošević, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Znani ljudje

Poleg Franceta Prešerna je s Kranjem tesno povezan pesnik Simon Jenko, ki se je rodil leta 1835 v Podreči pri Mavčičah, v današnji Mestni občini Kranj, in umrl v Kranju leta 1869. S kulturnim prebujenjem mesta v 19. stoletju sta povezana tudi pisatelja Janez Mencinger in Ivan Tavčar. Slikar Leopold Layer je živel v hiši, ki danes nosi njegovo ime. V Kranju se je leta 1814 rodil duhovnik Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj enega od postopkov fotografije na steklo. Umrl je prav tam leta 1864, po njem pa se imenuje galerija v stolpu Škrlovec.

Gospodarstvo in danes

Kranj je gospodarsko, trgovsko, prometno in izobraževalno središče Gorenjske. Ob avtocesti in železnici so zrasle industrijske in obrtne cone ter trgovska središča, v mestu pa delujejo srednje šole in visokošolski zavodi, za odrasle pa Ljudska univerza Kranj. V širšem urbanem območju z okoliškimi kraji, kot so Primskovo, Britof, Kokrica in Bitnje, živi več deset tisoč ljudi. Mesto vsako leto pripravi vrsto prireditev, med njimi Veseli december in Teden mladih. Družinam je namenjen otroški vodnik Kranjčkova knjiga zakladov, o industrijski dediščini pa piše članek Pirčeva barvarna.

Naselja v občini

Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje, Žabnica, Hrastje.

Članki o občini na kam.si

Še več člankov:

Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.kranj.si
Povezava na Wikipedijo

Občina Kranj