Vsebina:
Pokrajina: Primorska
Statistična regija: Obalno-kraška
- Prebivalci: 54.795 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 303 km²
- Število naselij: 104
- Sedež: Koper / Capodistria
Mestna občina Koper (italijansko Capodistria) je po površini največja med slovenskimi mestnimi občinami. Na 303 kvadratnih kilometrih ima 104 naselja in 54.795 prebivalcev (1. 1. 2026). Obsega mesto Koper in skoraj vso Slovensko Istro do Kraškega roba. Občina je dvojezična: poleg slovenščine je na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina. Ozemlje je razdeljeno na 22 krajevnih skupnosti, meji pa na Italijo, Hrvaško ter občine Ankaran, Izola, Piran in Hrpelje – Kozina.
Lega in narava
Staro mestno jedro stoji na nekdanjem otoku v Koprskem zalivu. Kopno in otok so povezali šele leta 1827, ko so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto proti Semedeli. Na plitvinah okoli mesta so nato uredili soline, ki so jih v 20. stoletju opustili in zemljišča izsušili za kmetijstvo.
Ob robu mesta leži naravni rezervat Škocjanski zatok, ostanek morja, ki je nekoč obdajalo Koper. Nekdanji zaliv sta zasipavali Badaševica in Rižana, danes pa je to največje polslano mokrišče v Sloveniji, sestavljeno iz brakične lagune in sladkovodne Bertoške bonifike. Za pašo na mokrotnih travnikih so v rezervat pripeljali kamarške konje. Zaledje občine se dviga proti Kraškemu robu. Nad vasjo Osp stoji 500 metrov široka in več kot 200 metrov visoka stena, ki je skupaj z Mišjo pečjo eno pomembnejših plezalnih območij v Evropi. Na robu so tudi prazgodovinska gradišča pri Črnotičah.
Zgodovina
Sledovi ljudi na Kraškem robu segajo v srednji paleolitik in neolitik. Otok je bil poseljen v rimskem obdobju, v pisnih virih pa se omenja grška naselbina z imenoma Palada in Aegida. Sredi 6. stoletja so Bizantinci mesto Capris utrdili in ga po cesarju Justinu II. preimenovali v Iustinopolis. Leta 932 se je Koper povezal z Benečani, leta 1186 pa je postal svobodna komuna z voljeno oblastjo. Oglejski patriarhi so ga izbrali za sedež svojih istrskih posesti in ga imenovali Caput Histriae, »glava Istre«, iz česar izhaja italijansko ime Capodistria.
Leta 1279 je Koper prešel pod Beneško republiko. Mesto je s Trstom uspešno tekmovalo v trgovini, kuga pa je število prebivalcev zmanjšala z 8.000 na 1.800. Sredi 17. stoletja jih je bilo spet 4.500. Ko je Napoleon leta 1797 razpustil Beneško republiko, je Koper prešel pod Avstrijo. Železnica Dunaj-Trst, zgrajena leta 1857, je mesto obšla, zato je vse bolj postajalo kmetijsko zaledje Trsta. Po letu 1819 so začeli rušiti mestno obzidje. V mestu je delovala gimnazija, po letu 1870 pa tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali v slovenščini.
Pomembni dogodki
Med obema vojnama je bil Koper del Italije; fašistično obdobje velja za najtemnejše v njegovi zgodovini, v mestu pa je bil eden največjih fašističnih zaporov s posebno mučilnico pri Semedeli. Mesto je bilo osvobojeno 30. aprila in 1. maja 1945. Pariška mirovna pogodba iz leta 1947 je Koper uvrstila v cono B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo, po Londonskem memorandumu leta 1954 pa je postal del Jugoslavije. Med letoma 1945 in 1954 se je v Italijo izselila večina italijansko govorečega prebivalstva.
Leta 1957 so vzhodno od starega mesta začeli graditi novo pristanišče. Morje so poglobili, z izkopanim gradivom pa nasuli plitvine. Luka Koper se je hitro razvijala po letu 1967, ko so jo z 31 kilometrov dolgo progo Koper-Prešnica povezali z zaledjem. Leta 2023 je pretovorila 22,3 milijona ton blaga in več kot milijon kontejnerskih enot. Koprska škofija, katere začetki segajo v 6. stoletje, je bila v današnjem obsegu ponovno ustanovljena 17. oktobra 1977; več o njej piše članek Škofija Koper. Po referendumu, katerega izid je potrdilo ustavno sodišče, se je iz Mestne občine Koper izločila občina Ankaran.
Stavbe in znamenitosti
Osrednji Titov trg velja za enega najlepših trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Na južni strani stoji Pretorska palača, nekoč sedež beneških podestatov in kapitanov. Največja gradbena dela so se začela po velikem uporu meščanov leta 1348, a so bila leta 1380 uničena. Zunanje stopnišče so dokončali leta 1447, leta 1481 pa je Giovanni Vitturi gotska okna zamenjal z renesančnimi polkrožnimi. Nasproti stoji Loža iz 15. stoletja z beneškimi gotskimi loki, na vzhodu pa stolnica Marijinega vnebovzetja z zvonikom, ki je bil nekoč utrjen. Ob stolnici je romanska rotunda Janeza Krstnika iz 11. stoletja, nekdanja krstilnica.
Na Prešernovem trgu stoji Da Pontejev vodnjak iz leta 1666, ki ga obdaja 15 stebričkov z grbi plemiških družin, ki so ga financirale. Ob njem so mestna vrata Muda iz leta 1516, edina ohranjena od dvanajstih, ki so se nekoč odpirala v obzidju. Na trgu Brolo je najstarejša stavba Fontico, žitnica iz leta 1392. V baročni palači Belgramoni Tacco ima sedež Pokrajinski muzej Koper, v gotski hiši na Gramscijevem trgu pa je etnološka zbirka. Ob Ribiškem trgu se vrstijo romanske hiše z beneškogotskimi pročelji, v severovzhodnem delu starega mesta pa leži nekdanje ribiško naselje Bošadraga. V Taverni, nekdanjem skladišču soli, danes potekajo koncerti in drugi dogodki. Sprehod po starem mestu opisujeta članka Izlet v Koper in Koper.
Najbolj znana znamenitost zaledja je cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, ki stoji za protiturškim taborskim obzidjem iz 16. stoletja. Zgrajena je na živi skali iz kamna in krita s kamnitimi ploščami. Njeno notranjost pokrivajo freske, najobsežnejše srednjeveške cerkvene poslikave na Slovenskem, med katerimi je najbolj znan Mrtvaški ples. Leta 1896 so v severni steni prebili okno in pri tem uničili del poslikav. Ker ima cerkev malo oken, je notranjost precej temna, obzidje pa ji odvzame še nekaj svetlobe.
Znani ljudje
V palači Carli na Župančičevi ulici se je rodil enciklopedist Gian Rinaldo Carli. Na Carpaccievem trgu stoji hiša iz 14. stoletja, ki nosi ime po slikarju Vittoreju Carpacciu. Danilo Petrinja, ki je s posebno enoto tik pred osvoboditvijo leta 1945 rešil politične zapornike iz koprskih zaporov, je pozneje postal utemeljitelj Luke Koper.
Gospodarstvo in danes
Gospodarstvo temelji na pristanišču, prometu in storitvah. Luka Koper je edino slovensko tovorno pristanišče in sprejme ladje z nosilnostjo do 180.000 ton, od leta 2025 pa deluje tudi potniški terminal za križarke. V mestu imata sedež Univerza na Primorskem in koprska škofija, delujejo pa tudi Radio Koper, Radio Capodistria in dvojezična TV Koper-Capodistria. V Kopru so tudi Uprava za pomorstvo, pristaniška kapitanija in eno od štirih višjih sodišč v državi. V zaledju se ukvarjajo predvsem z oljkarstvom in vinogradništvom.
Naselja v občini
Abitanti, Babiči, Barizoni/Barisoni, Belvedur, Bertoki/Bertocchi, Bezovica, Bočaji, Bonini, Boršt, Bošamarin/Bossamarino, Brezovica pri Gradinu, Brežec pri Podgorju, Brič, Butari, Cepki, Cerej/Cerei, Čentur, Čežarji, Črni Kal, Črnotiče, Dekani, Dilici, Dol pri Hrastovljah, Dvori, Fijeroga, Gabrovica pri Črnem Kalu, Gažon, Glem, Gračišče, Gradin, Grinjan, Grintovec, Hrastovlje, Hrvatini/Crevatini, Elerji, Kampel/Campel, Karli, Kastelec, Kolomban/Colombano, Koper/Capodistria, Koromači – Boškini, Kortine, Koštabona, Kozloviči, Krkavče, Krnica, Kubed, Labor, Loka, Lopar, Lukini, Manžan, Marezige, Maršiči, Močunigi, Montinjan, Movraž, Olika, Osp, Peraji, Pisari, Plavje, Pobegi, Podgorje, Podpeč, Poletiči, Pomjan, Popetre, Prade/Prade, Praproče, Predloka, Pregara, Premančan/Premanzano, Puče, Rakitovec, Rižana, Rožar, Sirči, Smokvica, Socerb, Sočerga, Sokoliči, Spodnje Škofije, Srgaši, Stepani, Sv. Anton, Šalara/Salara, Šeki, Škocjan/San Canziano, Šmarje, Tinjan, Topolovec, Trebeše, Triban, Trsek, Truške, Tuljaki, Vanganel, Zabavlje, Zanigrad, Zazid, Zgornje Škofije, Župančiči, Galantiči.
Članki o občini na kam.si
Gradišca pri ČrnotičahVrsto let po vojni je cerkev na 465 metrov visokem hribu nad Črnotičami, vasico v župniji Podgorje nad Črnim …
Škofija KoperŠkof: mons. Metod Pirih Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja Glavno romarsko središče: Sveta Gora, župnij: 216, prebivalcev: 258.380 –- Izlet v KoperZadnji konec tedna sem preživel v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču.
KoperKoper je največje mesto Slovenske Istre, v celotni Istri pa je po velikosti takoj za hrvaškim Puljem.
HrastovljeKo se pelješ z vlakom na Primorsko, se pod Kraškim robom, ki je naravna meja med Krasom in Slovensko Istro, odpre dolina, kjer stoji vas Hrastovlje.
Osp: biser v ogrlici Kraškega robaO Kraškem robu, apnenčasti steni, ki se je v geološki preteklosti narinila na primorski fliš, smo že pisali.
V Škocjanskem zatoku se paseta prvi kamarški kobiliIme jima je Rosa in Rižana. Začetnico na R zapoveduje njun rodovnik, sicer pa sta prvi kamarški kobili v Sloveniji.
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.koper.si
Povezava na Wikipedijo
.jpg){kind=link}
