Doma Izleti Romarske cerkve Tri Fare

Tri Fare

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje

Tri Fare

Ni Belokranjca, ki ne bi vedel za Tri Fare, pa čeprav je že skoraj pozabil na Boga in božje zapovedi. Pravi Belokranjec mora vsaj enkrat v letu poromati k Trem Faram. Kar so Brezje za Slovenca, to so Tri Fare za ljudi med Kolpo in Gorjanci.

Na skrajnem robu slovenskega ozemlja, tam, kjer se skorajda že dotaknete naših južnih sosedov, ležijo Rosalnice, vas, ki se ponaša s takim bogastvom, da ji ga lahko zavidajo največja mesta. Na njenem severnem robu se v senci visokih lip skrivajo tri cerkve, obdane z visokim zidom. Postavljene so druga ob drugo, da se zdi že to nekam pravljično. To so Tri Fare. Zdaj razumemo tudi ime. Ne prihaja od treh župnij, ki bi imele tukaj svoj sedež, ampak so tri cerkve dale nenavadno ime kraju in od tod so ga Belokranjci ponesli povsod po svetu.

Rosalnice, kakor pravijo razpotegnjeni vasi, ki se je pri Treh Farah razvila na robu kolpske terase, imajo, po razlagi poznavalcev, svoje ime po ‘rusalijah‘, kar naj bi v staroslovanskem jeziku pomenilo zažiganje kresov na grobu pokojnikov. Poganski Slovenci so jih zažigali na tem kraju. Pokopališče je ostalo tudi potem, ko so bili pokristjanjeni. V njegovi bližini so križarji v drugi polovici 12. stoletja imeli župnijsko središče. Zaradi vse večje turške nevarnosti so se prebivalci, ki so se naselili ob cerkvah, skupaj z križarji preselili na varnejši kraj –  v današnjo Metliko. Z njimi se je preselil tudi sedež župnije. Ostale pa so tri cerkve. V 15. stoletju so pri Treh Farah našli zavetje frančiškani, ki so bežali pred Turki iz Bosne. Ko so Tri Fare leta 1469 Turki požgali, so se frančiškani umaknili v Novo mesto.

 Zunanja podoba vseh treh cerkva pove, da so bile sezidane v 14. in 15. stoletju. Najbolj obiskana in največja je zgornja cerkev, posvečena Žalostni Materi božji. Njena notranjščina je poslikana. Prezbiterij razodeva gotsko poreklo in naj bi bil zgrajen okrog leta 1400, ladja je bila sprva ravna, v baroku pa so jo obokali in nato leta 1842 dali poslikati kranjskemu slikarju Jožefu Gartnerju. Tudi bogata oltarna oprema je baročna. Naša pozornost je namenjena glavnemu oltarju, kjer je v tonu Žalostna Marija. K tej podobi vsako leto na Jernejevo nedeljo poromajo ljudje od blizu in daleč.

Srednja cerkev ima lopo in visok zvonik z baročno čebulasto streho. Za njim se skriva manjša cerkev kakor zgornja. Čeprav je njena zunanjščina gotska in kaže, da je bila narejena konec 15. stoletja, pa je v svoji notranjščini baročno zaobljena. Posvečena je trpečemu Kristusu (Ece Hom), katerega čaščenje se je v Cerkvi širilo posebej v dobi baroka. Sredi cerkve je lep oltarček z oblečenim kipom Žalostne Marije. Tudi ta cerkev je poslikana. S freskami jo je okrasil slikar Tavčar iz ldrije leta 1862.

Spodnja ali južna cerkev je spet večja. Zdaj je posvečena Lurški Materi božji. Prezbiterij z gotskimi rebri v notranjščini in velikimi oporniki na zunanjščini razodeva gotski nastanek. V prejšnjem stoletju so njeno ladjo bistveno predelali. Z dvema vrstama stebrov so jo razdelili v tri ladje. Posebno zanimanje v tej cerkvi zbuja lep stenski tabernakelj, okrašen z gotskimi stebrički in okraski.
Pri vsem umetniškem bogastvu Treh Far se za kratek čas preselimo v preteklost, ki je sicer ni več, a o njej govorijo kamni: v cerkvah in na grobovih. Ta kraj je bil vedno na prepihu. Tu so se tkale prijateljske vezi, včasih pa je nasilje zasejalo sovraštvo. Turške horde, ki so požigale in ropale, vseeno niso mogle ugnati tukajšnjih ljudi. Starodavne cerkve so preživele skupaj z njimi. Zato ni čudno, da vsi tako radi prihajajo sem: z obeh strani Kolpe, Hrvati in Slovenci.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Metlika
Mestni trg 14
8330 Metlika

Telefon: (07) 305 83 31

Dostop: z vozili (Rosalnice).

Glavni shodi: nedelja po sv. Jerneju (24. avgust), angelska nedelja (prva v septembru).

[wpgmza id=”5″ marker=”132″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: