Vsebina:
Podružnična cerkev Žalostne Matere božje
Že od časov, ko so beli menihi v Stični zgradili mogočno svetišče njej v čast, je češčenje Žalostne Matere božje na Slovenskem priljubljeno in razširjeno.
God Žalostne Matere božje obhajamo sicer 15. septembra, a poseben dan češčenja je tudi cvetni petek. To je petek pred cvetno nedeljo. Razlog za to je preprost. Ker je na veliki petek v središču češčenja trpeči Jezus na križu, takrat ni mogoče izkazovati posebnega češčenja Mariji. Zato so po starih navadah verni na cvetni petek radi obiskovali cerkve Žalostne Matere božje v Stični, pri Treh Farah v Beli krajini, v Mokronogu, ali pa na Žalostni gori pri Preserju.
Prav ta, oddaljena le nekaj več kot deset kilometrov od Ljubljane, je bila že od zdavnaj priljubljeno zavetišče romarjev iz južnega in zahodnega dela ljubljanske kotline. Na 418 metrov visokem hribu, ki obvladuje vso barjansko ravnino, po kateri se vije zelena Ljubljanica, se mogočno dviga baročno svetišče, obdano s kapelicami križevega pota. Zdi se kakor dragocen kamen v prstanu.
V kroniki preserske župnije je ohranjen zapis o začetkih te božje poti. V začetku 18. stoletja so prišli v tamkajšnje kraje hudi časi: slabe letine, lakota in bolezni. Zato so se v teh stiskah Ijudje zatekli po tolažbo k Mariji. Hoteli so ji pozidati cerkev. Vendar upravitelji kartuzijani iz Bistre temu Ijudskemu navdušenju niso bili naklonjeni, saj še ni minilo dolgo, karso zgradili farno cerkev v Preserju, povrhu vsega je deželo pestilo pomanjkanje. Namesto cerkve so kartuzijani dali na hrib postaviti velik križ. Toda Ijudska vnema se ni ztnanjšala. H križu so prihajali molit, obenem pa iskali pomoč za zidavo. Tu jim je priskočilo na pomoč srečno naključje.
V preserski fari se je namreč rodil Franc Kovač-Faber. Ta je študiral po različnih evropskih krajih in postal ugleden zdravnik na Dunaju. Zdravil je celo samega cesarja Karla VI. Ta mož si je pridobil s svojim delom veliko bogastvo. Na stara leta se je preselil na Nizozemsko. Bil pa je zelo navezan na svoj rojstni kraj in nanj so se spomnili Preserci ter ga poprosili za pomoč. Velikodušno se je odzval in pošiljal denar vse do svoje smrti. Zdaj tudi bistriški kartuzijani niso več nasprotovali. Leta 1725 se je začela zidava in čez dve leti je bila cerkev uspešno postavljena. Ob svojem obisku leta 1752 jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems.
Oprema cerkve spominja na prve slavne dni božje poti na Žalostni gori in obnovo le-tega. Glavni oltar je čudovita mojstrovina. V njem je zanimiv kip Žalostne Marije, ki pa je, v nasprotju s podobnimi, brez Jezusovega trupla v naročju. Jezus leži v niši pod oltarno mizo. Marija je po baročnih navadah oblečena. V njenem obrazu je umetnik živo izrazil žalost in trpljenje. Med oltarji, ki jih ob svojem obisku zagotovo ne bomo spregledali, je tisti s križanim. Pod njim namreč leži v stekleni krsti sv. Jukund, mučenec. Oblečen je v rimskega vojaka. Njegove relikvije je iz rimskih katakomb sem prinesel bistriški prior Hugo, da bi še bolj pripomogel k slovesu božje poti. Občudovalci lepe umetnosti pa bodo v tej cerkvi napasli svoje radovedne oči še ob številnih drugih zanimivostih.
Morda se bo kdo ustavil tudi ob dveh svečnikih, ki ju držita velika orlovska kremplja, na vrhu pa so v trikotu izrezljani nos, oko in uho. Nihče ne zna razložiti, zakaj to. Ljudska domišljija je z njim povezala napeto zgodbo. Neki mož iz Rakitne je s Krima proti domu peljal voz drv. Na poti se mu je voz prevrnil. Začel je grdo preklinjati in klicati na pomoč hudiča. Ta je res prišel in mu pomagal, a v zameno muje moral voznik zapisati dušo. Šele, ko je prišel domov, je mož ugotovil, kako strašno stvar je storil. Ves obupanje poromal na Žalostno goro k spovedi. Koje prišel pred cerkvena vrata, sta se z obeh strani prikazala dva strašna kremplja in se preteče stegovala k njemu. Mož je mimo krempljev planil v cerkev, kjer ga je duhovnik spovedal in obhajal. Srečen, kerje bil rešen, je v spomin podaril cerkvi ta dva svečnika s kremplji.
Žalostna gora leži na lepi razgledni točki. Ko se ob lepem vremenu z Barja dvignejo še zadnje megle in se zjasni, je zares vredno obiskati ta lepi kraj.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Preserje
Preserje 4
1352 Preserje
Telefon: (01) 363 11 44
Dostop: z avtom; v Kamniku desno do kapelice na koncu vasi, zopet desno po kolovozni poti.
Glavni romarski shodi: vsi petki v postnem času, cvetni petek, binkošti, veliki šmaren.