Vsebina:
V Sloveniji je več kot 300 cerkva, ki so posvečene svetim Marijam. Po njih so poimenovani tudi nekateri kraji. Po župnijski cerkvi Marijinega imena nosi ime Šmarje v občini Ajdovščina, Šmarje v občini Koper po župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, cerkev Marijinega rojstva je dala ime Šmarju v občini Šentjernej. Šmarje pri Jelšah v občini Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Sežani v občini Sežana in Marija Reka v občini Prebold so dobili ime po cerkvi Marijinega vnebovzetja ter Šmarje-Sap v občini Grosuplje po cerkvi Marijinega rojstva. Po božjepotnih cerkvah so ime kraja dobili Marija Dobje v občini Šentjur po cerkvi Marijinega vnebovzetja in Marija Gradec v občini Laško po cerkvi Karmelske Matere božje (spominjamo se je 16. julija).
Eno najlepših poznogotskih svetišč pri nas
Da smo Slovenci radi romali, posebno k Marijinim svetiščem, priča bogata monografija Francija Petriča Slovenske božje poti. Nekatera svetišča so priljubljena romarska središča še danes, spet druga, mogoče manj znana, pa so dandanes deležna obiska redkih slovenskih romarjev ali pa presenetljivo privlačijo tuje obiskovalce, ki iščejo presežnost lepote v sakralni umetnosti. Veliko božjih poti je usahnilo ali pa so skorajda pozabljene, po drugi strani pa božjepotništvo dandanes dobiva nove zunanje izraze. V bližini skoraj vseh slovenskih mest in trgov so bile nekdaj božje poti, saj je bil z božjepotnimi shodi povezan tudi razvoj mest. Mednje sodi Marija Gradec pri Laškem z Marijino cerkvijo, ki je kraju dala pečat tudi v imenu. Po mnenju raziskovalcev je bila na kraju, kjer sedaj stoji cerkev predzgodovinska in pozneje rimska trdnjava. Od tod tudi ime Gradec. Cerkev, ki stoji na gričku nad sotočjem Lahomnice in Savinje, strokovnjaki uvrščajo 
med pomembnejše spomenike našega najstarejšega slikarstva, skupaj z arhitekturo in opremo pa med vidnejše slovenske spomenike. Zidati naj bi jo začeli leta 1503 oz. najkasneje leta 1505, dokončali pa so jo baje že leta 1506. Cerkev ima enotno zasnovo brez delitve na prezbiterij in prostor za vernike. Umetnostni zgodovinar dr. France Stele je leta 1927 odkril freske iz leta 1526, ob obnovi notranjosti v šestdesetih letih pa so odkrili, da je poslikana vsa cerkva. Med freskami naj omenimo prizore Marijina smrt, Vnebovzetje, Marijino kronanje, Pohod kraljev ter Križanje in Snemanje s križa. Arhitekturo in poslikavo dopolnjuje baročna oprema z oltarjem iz tretje četrtine 17. stoletja v katerem kraljuje škapulirska Mati božja z Jezusom v naročju ter oba stranska oltarja iz leta 1693 oz. 1694. Kot zanimivost naj dodamo samo še to, da so v baročni dobi tudi v Laškem prirejali v postnem času pasijonsko igro oz. postno procesijo, ki je šla iz trga v Marija Gradec, kjer so prikazovali križanje.
Od nadžupnijske cerkve Sv. Martina v Laškem do cerkve Sv. Krištofa na Strmci
Nadžupnijo Laško s cerkvijo Sv. Martina in župniščem iz 12.–13. stoletja v starem jedru mesta poleg cerkve Karmelske Matere božje v Marija Gradcu sestavljajo še podružnične cerkve na Šmohorju, Šmihelu, Strmci in na Kuretnem. Župnijska cerkev Sv. Martina z župniščem sestavlja bogat mozaik zgodovinskih in umetnostnih spomenikov v Laškem in bližnji okolici. V župnišču je prebival Primož Trubar, ko je bil okrog leta 1530 nekaj let vikar v Laškem.
Iz Laškega se nam pogled odpira na božjepotno cerkev Sv. Mihaela na Šmihelu z dvema zvonikoma in petimi oltarji. Cerkev stoji na vrhu hriba, le nekaj sto metrov proč stoji cerkvica Sv. Katarine Aleksandrijske na 
Kuretnem. Pohodniki pa se skozi vse leto radi po planinski poti iz Laškega povzpnejo na Šmohor ter do hriba Javornik, kjer stoji najstarejša in najvišje ležeča laška podružnica cerkev Sv. Mohorja odkoder se odpira lep razgled. Južno od Šmihela, prav tako na desnem bregu reke Savinje tik nad Laškim, leži Strmca s cerkvijo Sv. Krištofa. V njej so najstarejše ohranjene orgle na Slovenskem iz 17. stoletja, ki so bile upodobljene tudi na dvestotolarskem bankovcu. Iz starega mestnega jedra, krasi ga nekaj razkošnih stavb, se lahko povzpnemo še do gradu Tabor iz 11. ali 12. stoletja, ki stoji pod vznožjem Huma ter je znan po izredno bogati flori in priljubljen izletniški cilj Laščanov.
Ne prezrite
Dostop
Marija Gradec leži na skrajnem vzhodu Moravško-Trboveljskega podolja ob izlivu potoka Lahomnice v reko Savinjo. Dostopen je iz smeri Celje–Laško–Zidani Most ali iz smeri Hrastnik–Laško.
Nadžupnija
Laško, Aškerčev trg 3, 3270 Laško, tel. 03/573-14-30
Nedeljske svete maše in romarski shodi
Nedeljske sv. maše v ž. c. Sv. Martina v Laškem so ob 7h, 9h in 10h. V božjepotni cerkvi Karmelske Matere božje so sv. maše v križevem tednu (10. 5. ’10) ob 9h; 1. maja, na škapulirsko nedeljo okrog 16. julija, na praznik Marijinega vnebovzetja in praznik Marijinega rojstva vedno ob 10.30. V p. c. Sv. Katarine Aleksandrijske na god sv. Marka (25. 4.) ob 9h. V p. c. Sv. Krištofa v križevem tednu (11. 5. ’10) ob 9h. V p. c. Sv. Mihaela v križevem tednu (12. 5. ’10) in na binkoštni ponedeljek (24. 5. ’10) ob 9h, na angelsko nedeljo (5. 9. ’10) ter na god sv. Mihaela ob 9h. V p. c. Sv. Mohorja 1. 5. ob 11h, na šmohorjevo nedeljo ob 11h.
Preberite si
Grdina, Igor et al. 2008. Primož Trubar v Laškem. Laško: Stik.
Petrič, Franci. 2008. Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina.
Velikonja, Mitja. 2008. Kolesarjenje po okolici Laškega. Laško: Stik.
Spletne strani: http://www.lasko.si/ in http://www.stik-lasko.si/
Zemljevidi
Laško: turistična karta občine in načrt mesta, 1 : 50.000. Laško: Turistično društvo, 2005. 
Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 107/C3
Kulturna, sakralna in naravna dediščina
• Marija Gradec. Štiri božjepotne kapelice iz 18. stoletja stojijo na pobočju griča, kjer stoji romarska cerkev.• Marija Gradec. Dvorec iz 17. stoletja stoji na ravnini pod cerkvijo Karmelske Matere božje ob cesti, ki vodi proti Vrhu nad Laškim.
• Šmohor. Kapela Sv. Mohorja in Fortunata stoji severno od cerkve Sv. Mohorja.
• Šmihel. Štiri kapelice križevega pota stojijo na poti proti cerkvi Sv. Mihaela.
• Strmca. Vaška kapelica iz prve polovice 19. stoletja stoji jugovzhodno od cerkve Sv. Krištofa, ob poti k njej.
• Kuretno. Slopno znamenje iz 16. stoletja. Poleg stebra z gotskim venčnim zidcem, odprtino z reliefom Kristusa na križu in piramidasto strešico stoji kamen z duplino, ki je služila kot pušica za denar.
• Hum nad Laškim. Izrazit vrh (583 m) leži na levem bregu reke Savinje. Ob njegovem vznožju je stari grad Tabor. Z vrha se odpira razgled na celo mesto ter bližnjo okolico s številnimi cerkvicami.
Povzeto po mesecniku Ognjišce
[wpgmza id=”5″ marker=”55″ zoom=”11″]