Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Hema nad Globasnico

Sv. Hema nad Globasnico

Podružnična cerkev sv. Heme

Sv. Hema nad Globasnico

V tistem delu Korotana, kjer po vaseh in trgih še vedno glasno odmeva blagozveneča slovenska beseda, pod visoko Peco s kraljem Matjažem v srcu, ki se je leta 1991 zbudil iz tisočletnega sna, da bi uresničil slovenske sanje iz karantanskih dni, leži prijazna vas Globasnica s starodavno cerkvico Matere božje. Stari so ti kraji. Tu so se naseljevali že Kelti in za njimi Rimljani.

Tri kilometre lepe asfaltirane ceste vodi obiskovalca iz Globasnice na 843 metrov visok hrib, obraščen s ponosnimi smrekami, macesni in bukvami, kjer sredi lepe livade kraljuje cerkev, posvečena naši priljubljeni svetnici kneginji Emi. Pred cerkvijo stoji, po slovenski navadi, mogočna lipa, taka, da je ne morejo objeti štirje možje. Ta priča o dogodkih in ljudeh, ki jih je bilo tu toliko, da bi napisali več knjig.

Sv. Hemo, ali po nemško Hemmaberg, kot je zapisano zdaj na turističnih vodnikih in tablah, so naselili Kelti pred Kristusom. Tu so imeli odlično strateško postojanko z razgledom in nasipom. V nevarnih časih jim je služil za obrambni zid pred vsiljivci. Dodaten pomen kraju je dajala voda, ki izvira v današnji Rozalijini votlini in kamor so se spuščali v časih, ko so bili oblegani, kar po vrveh. Za Kelti so si ta kraj izbrali Rimljani. V časih preseljevanj narodov so se zatekli sem gor, saj je bil kraj idealno zatočišče. Tu so od leta 1906 naprej začeli odkrivati starokrščansko središče. Današnjemu obiskovalcu se ponuja lepo urejeno najdišče s tremi cerkvami in krstilnico. Prav pred kratkim pa so odkrili še dve cerkvi in v eni celo odkopali sarkofag z relikvijami neznane mučenke!

Pet cerkva na enem kraju kaže na pomembnost tega kraja v senci pogorja Pece v 5. in 6. stoletju po Kristusu. Raziskovalci pravijo, da je pod rušo in smrekami skrita še kakšna cerkev. Sodeč po gostoti svetišč, je bil hrib sv. Heme kultno središče najbrž že v predkrščanski dobi. Rimsko naselje se je imenovalo Iovena, od tod slovensko ime, ki velja za celotno pokrajino, ki se razteza pod sv. Hemo – Podjuna.

Današnja podoba hriba sega v srednji vek. Leta 1489 so sezidali cerkev in jo leta 1519 posvetili bl. Hemi. S to cerkvijo je povezana resnična zgodba o hudobnem očimu, ki je porinil z bližnje skalne pečine svojega pastorka. Mladi mož je po priprošnji blažene Heme ostal živ. Opis in slika dogodka sta kar dvakrat upodobljena v cerkvi: na veliki oljni sliki in freski.

Med Slovenci v Podjuni pa je tukajšnja cerkev bolj znana kot sv. Rozalija. Ko je leta 1680 na Zgornjem Štajerskem razsajala kuga, je nevarno ogrozila tudi Podjuno. Župnije arhidiakonata Dobrla vas so se zaobljubile, da bodo cerkvi bl. Heme prizidali kapelo v čast sv. Rozalije. To palermsko svetnico in spokornico so prav takrat začeli častiti kot zavetnico proti kužni bolezni. Na čudežen način, kot poročajo kronisti, je kuga vse župnije v tem okolišu, ki so se tako zaobljubile, zaobšla, medtem ko so druge veliko pretrpele. Ta dogodek je še bolj pospešil zbiranje romarjev na gori. Zaobljubljene župnije so v treh letih prizidale kapelo in podaljšale prvotno cerkev. Ob vodnem izviru pod pečino so postavili leseno kapelo s kipom sv. Rozalije. Razširila se je govorica, da je tamkajšnja voda zdravilna za oči.

Obisk cerkve in hriba sv. Heme je zares lepo doživetje. čeprav se sliši dandanes tudi tu več nemške kot slovenske besede, saj prihaja veliko turistov, radi zaidejo sem tudi romarji in obiskovalci iz Slovenije. Imajo kaj videti! Najprej izkopanine in še cerkev. V lepo obnovljeni cerkvi je kar šest oltarjev, med njimi glavni s sliko sv. Heme in sv. Doroteje, nad njim pa lep poznogotski relief Žalostne Matere božje. Po stenah prezbiterija so freske iz zgodnjega 17. stoletja. Stranski oltarji sv. Rozalije, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Janeza Nepomuka, sv. Urbana in Erazma ter sv. Krištofa in Jerneja so lepo ohranjene baročne rezbarske mojstrovine. Na oboku ob prizidku iz leta 1680 je baročna skupina križanja, kjer je doživeto prikazan Kristusov trpeči obraz. Prav ob vhodu v cerkev pa bo obiskovalec videl tudi ostanke iz keltskih in rimskih časov (veliko jih hranijo v globasniškem muzeju): keltski žrtvenik, plošče z latinskimi napisi in okrašene kamne – eden od njih je vgrajen kot stopnica pred vhodom.

Na Slovenskem nimamo veliko svetišč, posvečenih sv. Hemi. Globasniško je toliko pomembnejše, ker izhaja iz časov, ko so jo častili še kot blaženo, predvsem pa zato, ker ima dolgo zgodovino. Za nas je neprecenljivega pomena, ker je to še vedno slovenska božja pot.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnijski urad Globasnica (Globasnitz)
Globasnitz 58
9142 Globasnitz
Avstrija

Telefon: 0043/4230-216

Dostop: z avtom iz Globasnice do sedla, nato peš (pet minut).

Glavni romarski shodi: tretja nedelja v septembru (“rozalska nedelja”), velikonočni in binkoštni ponedeljek, sv. Marko (25. april).

Povezane objave: