Vsebina:
Sv. Nikolaj oz. Miklavž (god 6. december) sodi med priljubljene svetnike. V vsej zahodni in vzhodni Cerkvi je od 11. stoletja dalje v časteh kot veliki priprošnjik in čudodelnik. Ljudje ga kljub zahodnemu Božičku in sibirskemu dedku Mrazu še vedno častijo zaradi njegove svetosti ter kot pomočnika v stiski in čudodelnika. Sv. Nikolaj je upodobljen v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi ali pa s tremi hlebčki ali tremi kamni, s tremi dečki, ki stopajo iz čolna (ker je po legendi rešil tri umorjene dečke – šolarje); s sidrom in ladjo (ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče).
Kraji, poimenovani po sv. Miklavžu
O češčenju sv. Miklavža pri nas pričuje 115 njemu posvečenih cerkva, med njimi kar tri stolnice (Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto). Po njem so poimenovani kraji: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru (občina Žalec) – vsi trije kraji so do leta 1955 imeli pridevek Sv. –, Šmiklavž (pri Slovenj Gradcu) ter Šmiklavž pri Škofji vasi (Celje).
Sredi vinorodnih bregov
Kraja, ki ju bomo tokrat obiskali, ter pokrajino, skozi katero vodi pot, zaznamujejo najlepši vinogradi, vijugaste terasaste gorice, neokrnjena narava ter bogata kulturna in narodopisna dediščina.
Cerkev sv. Miklavža pri Miklavžu pri Ormožu se v zgodovinskih virih omenja že leta 1486, sedanjo podobo je dobila leta 1692, nekoliko prej, podružna cerkev Žalostne Matere božje v Jeruzalemu pa je bila dozidana leta 1652. Cerkev sv. Miklavža je na zunaj videti preprosta, toda ponaša se z mogočnimi oltarji iz prve polovice 18. stoletja; glavni oltar je iz leta 1716, slika sv. Miklavža, delo Jakoba Brolla, pa iz leta 1878.
Svet, bogat z ilovico, ponekod z laporjem, vinskimi goricami je dal številne velike osebnosti: duhovnike, učitelje, znanstvenike, gospodarstvenike, politike, pisatelje in pesnike.
Ob glavnih cerkvenih vratih je vzidan nagrobnik pesnika Štefana Modrinjaka, ki je tukaj služboval kot župnik v letih 1814–1827.
Na stopnišču pod cerkvijo sv. Miklavža je upodobljen tu rojeni 58. lavantinski škof Ivan Jožef Tomažič (1876–1949), ki je vodil lavantinsko/mariborsko škofijo v letih 1933–1949. Z denarno pomočjo vse škofije je uresničil zamisel svojega prednika, škofa Andreja Karlina, o novi stavbi bogoslovnega semenišča.
Nebeški kraj
Romarska cerkev Žalostne Matere božje v Jeruzalemu s svojo izpostavljeno lego sredi Goric predstavlja eno izmed najlepših podob, ki se ponuja očem. Na griču, kjer je nekdaj stal stolp, ki ga je dal postaviti križniški red v 13. stoletju, sta zakonca Janez in Marija Saloma Drumpič, lastnika gornjeradgonskega gradu, dala leta 1652 sezidati cerkev Matere božje. Ime je kraj dobil po Marijini podobi iz Jeruzalema v Sveti deželi, ki so jo križniki postavili v stolp. Cerkev je doživela nekaj prizidav, njena največja dragocenost je glavni oltar z omenjeno sliko jeruzalemske Žalostne Matere božje iz baročne dobe. Bogat je tudi oltar sv. Ane v severni kapeli. Tu se je rodil narodni buditelj, duhovnik Mihael Jaklin (1770 –1847), ki je bil župnik pri Sv. Miklavžu, nazadnje pa v Ljutomeru.
Ne prezrite
Dostop
Kraj Miklavž pri Ormožu leži v Ormoških goricah v Občini Ormož, ki je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Občina se razteza med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. Iz osrednje Slovenije nas vodi tja avtocesta A1 v smeri Maribora. Avtocesto zapustimo na odseku Slovenska Bistrica sever–Ptuj–Pragersko ter nadaljujemo vožnjo v smeri Gorišnica–Velika Nedelja–Ormož ter sledimo smerni tabli za Ljutomer.
Župnija
Sv. Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Ormožu 38, 2275 Miklavž pri Ormožu, tel. 02/719-61-05
Nedeljske svete maše in romarski shodi
Nedeljska sv. maša v župnijski cerkvi sv. Miklavža ob 8.30 uri. V podružni cerkvi Žalostne Matere božje je nedeljska sv. maša ob 7.00 uri.
Preberite si
Avsenak, Drago (ur.). 1986. Župnija in dekanija Velika Nedelja: ob 750-letnem jubileju 1236-1986. Velika Nedelja: Župnijski urad.
Janežič, Stanko (ur.). 1992. Miklavževski zbornik: ob 300-letnici cerkve sv. Miklavža (1692–1992) in 340-letnici cerkve v Jeruzalemu (1652–1992). Miklavž pri Ormožu: Župnijski urad.
Prosnik, Emilija (ur.). 2002. Spomini na miklavško šolo: ob 110-letnici šolske zgradbe. Pri Miklavžu pri Ormožu: Osnovna šola Miklavž.
Radovanovič, Sašo et al. 2008. Vodnik po Slovenskih goricah. Maribor: Ostroga.
Spletne strani
http://www.ormoz.si/
Zemljevidi
Občina Ormož: turistična karta, 2009. Ormož: Skupščina občine.
Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 67/C1
Kulturna, sakralna in naravna dediščina
• Miklavž. Cerkev sv. Miklavža je bila razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik v Občini Ormož leta 1984.
• Miklavž. Kečkova hiša – zidana, delno podkletena hiša s strmo opečno dvokapnico in klasicistično obdelano fasado iz 19. stoletja stoji južno od naselja.
• Miklavž. Vogrinova kapela z zvonikom iz začetka 20. stoletja stoji nad cesto Miklavž pri Ormožu–Pavlovci.
• Jeruzalem. V podružnični cerkvi Žalostne Matere božje je kvalitetna oprema iz sredine 18. stoletja.
• Jeruzalem. Dvorec Jeruzalem – mogočna nadstropna zidana stavba je v osnovi iz 17. stoletja.
• Jeruzalem. Jeruzalemske gorice predstavljajo jedro ljutomersko-ormoških vinogradniških goric med Ljutomerom in Ormožem.
• Jeruzalem. Vas ima strnjeno jedro na slemenu okoli daleč vidne podružnične cerkve.
Povzeto po mesečniku Ognjišče
[wpgmza id=”5″ marker=”26″ zoom=”11″]