Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Treh kraljev
Ob magistralni cesti med Mariborom in Gornjo Radgono se na griču severovzhodno od Sv. Benedikta dviga z mogočno gotsko ladjo in visokim zvonikom kakor trdnjava mogočna cerkev svetih Treh kraljev. Ta nenavadno velika in arhitekturno enotno grajena cerkev, ki zbuja tako pozornost, je s svojimi zavetniki – tremi modrimi z vzhoda dala ime tudi hišam okrog sebe. S svojo lepoto pa daje tako kakor bližnji cerkvi pri Sv. Trojici in v Lenartu enkratno podobo Slovenskim goricam.
Že od časov, ko so naši ljudje romali v “Cahen” (Aachen) počastit relikvije, ki so jih v svoji “zbirateljski vnemi” za relikvije zbrali Karel Veliki in njegovi nasledniki, je med Slovenci češčenje Treh kraljev zelo priljubljeno. Še v času Marije Terezije in Jožefa II., ki je ukinil to navado, so se v presledkih nekaj let podale prave procesije slovenskih romarjev k Trem kraljem v Kelmorajn. Mnogi seveda niso mogli na tako dolgo pot, zato je bilo toliko bolj tolažilno, da so se lahko k tem svetim možem zatekli tudi doma.
Cerkev na 305 metrov visokem griču je dovolil pozidati salzburški nadškof Matevž Lang leta 1521. Takratni župnik pri Sv. Benediktu Jurij Prosenjak in graščak Krištof Myndorf, lastnik griča, sta ga namreč prosila za dovoljenje, da bi začela zidati. Dela so trajala vse do leta 1588, ko so pozidali še 50 metrov visoki zvonik, s katerega, pravijo domačini, vidiš v jasnem vremenu znamenito Blatno jezero. Kljub bogatim botrom, kot so bili plemeniti Myndorfi in Komenterji, so cerkev morali graditi “po kosih”. O tem govorijo tudi letnice na posameznih delih cerkve. Od leta 1521 do 1528 so zgradili enoladijsko cerkev, kasneje so dodali še obe stranski ladji in nazadnje zvonik. Leta 1558 je salzburški nadškof dal dovoljenje, da se v cerkvi lahko mašuje, čeprav še ni posvečena. Nazadnje je bila leta 1756 prizidana zakristija z oratorijem. Poznogotska triladijska stavba, ki jo na zunanjščini obdajajo bogati oporniki in krase štirje portali, sodi med naše največje umetnostne spomenike.
Posebna dragocenost cerkve so njeni oltarji. Med njimi velja posebej omeniti oltar Kristusovega rojstva, ki je najstarejši, saj je še značilen gotski krilni oltar, kakršnih je na Slovenskem le malo. V osrednji vdolbini je božični prizor z jaslicami, pod njim pa leži Jese, iz katerega raste drevo in se širi po obeh krilih oltarja. Tu je upodobljen Jezusov rodovnik. Drugi oltar je posvečen Trem kraljem. Po nastanku je mlajši (ok. leta 1620) in v primeru s prejšnjim tudi preprostejši. Izrazito renesančen je po svojem slogu oltar Marijinega vnebovzetja. Ima letnico 1636 in ga strokovnjaki postavljajo na začetek v bogati vrsti zlatih oltarjev 17. stoletja. Med opremo je treba omeniti kamnito prižnico, ki so jo postavili k stebru ob slavoloku. Tudi ta sodi po letih nastanka v tiste čase kakor sama cerkev.
Ko še ni bilo božjepotne cerkve pri Sv. Trojici, so romarji iz raznih krajev v velikem številu prihajali k Svetim Trem Kraljem. Slava bližnje svetotrojiške božje poti je v 17. stoletju zasenčila tukajšnjo. Prav temu pa se imamo zahvaliti za njeno sedanjo podobo, saj bi jo drugače prav gotovo prezidovali v duhu novih umetnostnih slogov. Pred 300 leti je bila tu ustanovljena bratovščina Marije vnebovzete, zato so tu vedno častili tudi Marijo. Še pred drugo svetovno vojno so romarji ob veliki maši prihajali sem v procesijah. Na trojiško nedeljo so se romarji vselej ustavljali nazaj grede tudi pri Svetih Treh Kraljih. Pred jesensko kvatrno nedeljo so imeli svoj shod romarji iz Prekmurja.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah
Benedikt 14
2234 Benedikt
Telefon: 02/7031431
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: sv. trije kralji (6. januar).
[wpgmza id=”5″ marker=”225″ zoom=”11″]