Doma Izleti Romarske cerkve Stopno pri Škocjanu

Stopno pri Škocjanu

Podružnična cerkev Kraljice presvetega rožnega venca

Stopno pri Škocjanu

Škocjan pri Novem mestu leži malce odmaknjen od glavne ceste, ki pelje od Ljubljane proti Zagrebu, zato je mnogim nepoznan ali vsaj premalo znan. Prav zaradi te ‘skritosti’ med dolenjskimi hribi in griči pa je toliko bolj nedotaknjen, zanimiv in lep. Vsa pokrajina od Mokronoga do Kostanjevice, ki jo obsega škocjanska župnija, je en sam vrt, ki se spomladi, ko cveti drevje in vse zeleni, spremeni v predpodobo paradiža. Vasice in zaselki, ki jim kraljujejo cerkvice, pa dajejo še dodaten čar. Sredi vsega tega stoji stara romarska cerkev Rožnovenske Matere božje na Stopnem. Ni čudno, če je nekdo, navdušen nad to lepoto, prilagodil Prešernove verze: Dolenjska dežela nima Leš’ga kraja, kot Stopno je z okoli’no, ta podoba raja. Tudi tisti, ki jih moti tako ‘nasilje’ nad Prešernovimi verzi, bi ob obisku te romarske cerkve pritrdili tem besedam.

Zgodovina Stopnega je zavita v temo. Le malo pisnih dokumentov govori o njegovi preteklosti. Največ nam o preteklosti povesta stavba sama s svojimi gradbenimi značilnostmi in seveda zgodovina škocjanske župnije, ki sega daleč v začetke krsčanstva med Slovenci. Na ravnini ob Krki, tam, kjer je zdaj podružna cerkev sv. Nikolaja na Otoku, je bil prvotni sedež škocjanske župnije. V bližini pa je nastalo srednjeveško mestece, ki je bilo kasneje porušeno in ga danes pokriva zemlja. Obiskovalec bo zdaj lahko videl le temelje cerkvice sv. Katarine.

Prvi zgodovinopisec, ki omenja Stopno, je Valvasor. Že takrat naj bi bila tu cvetoča božja pot, kamor so prihajali romarji celo z Ogrskega. Mislil je seveda na Hrvate. Cerkvena zgradba, posebno prezbiterij z gotskimi oporniki, zgovorno pripoveduje o starejši preteklosti. Zunanji oporniki prezbiterija, kakršne srečamo na Stopnem, so v gotskem stavbarstvu na Dolenjskem redek pojav in vedno pričajo o pomembnosti cerkve. Tako lahko zatrdimo, da je bilo Marijino svetišče na Stopnem dobro obiskano že davno pred Valvasorjem. K slavi božjepotne cerkve so pripomogli tudi stiški menihi, ki so imeli posestva v teh krajih. Kasneje so cerkev barokizirali. Verjetno se je to zgodilo po požaru leta 1696. Takrat je strela uničila zvonik in zvonove, močno poškodovala cerkev in opremo.

Današnjega romarja prevzame že lega cerkve. Sama stoji vrh griča. K njej se sicer lahko pripeljemo z avtom, a se je lepše sredi narave povzpeti gor peš. Nedavno lepo obnovljena cerkev je mikavna in prijetna na pogled. 0 velikih množicah, ki so se zgrinjale sem, pripovedujeta kamnita prižnica in oltar v kapelici pred cerkvijo. Včasih je blizu cerkve stala še ena, posvečena sv. Petru, a so jo v preteklem stoletju zaradi slabega stanja podrli. Danes na tistem mestu stoji križ. Notranjščina je opremljena v baročnem duhu. Lepih baročnih oltarjev, še posebno stranskih dveh, občudovalci umetnosti zlepa ne bodo pozabili. Škoda le, ker so nekoč v preteklosti originalni Marijin baročni kip v glavnem oltarju zamenjali z drugim, ki je sicer lep in zdaj predmet čaščenja, a ni tisti, ki so ga častili romarji v prejšnjih stoletjih. Ta stoji v niši ob glavnem oltarju.

Čeprav je stopenska cerkev lepa, je vendarle njen najlepši okras pobožno ljudstvo, ki se tukaj vedno zbere v velikem številu. Vsak romarski shod je poseben ljudski praznik, ko ta gora zaživi kakor mravljišče. Sem se zgrinjajo procesije z vseh strani in zdi se, kakor da se ob njih vrnete v čase, ki jih ni več…

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Škocjan pri Novem mestu
Škocjan 30
8275 Škocjan

Telefon: (07) 307 70 07

Dostop:  z avtom po kolovozni poti.

Glavni romarski shodi: sv. Anton Puščavnik (17. januar), bela nedelja, nedelja po sv. Janezu Krstniku (24. jun.), sveta Peter in Pavel (29. junij), veliki in mali šmaren, rožnovenska nedelja.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: