Vsebina:
Podružnična cerkev Božjega groba
Pri marsikateri božji poti so posebno v 17. in 18. stoletju postavljali križeve pote ali druga znamenja z namenom, da so spodbujala romarje k premišljevanju Kristusovega trpljenja in smrti ter vabila k pokori in zadoščevanju za grehe. Ponekod so postavili tudi zidan božji grob v spomin na tistega, iz katerega je po treh dneh vstal Jezus. Najbrž pa je malo cerkva, ki bi bile posvečene božjemu grobu – spominu Jezusovega “počitka” v grobu Jožefa iz Arimateje. Na slovenskem narodnem ozemlju je med romarskimi le ena – na Humcu pri Pliberku.
V srcu slovenskega Korotana, v Podjuni, le za streljaj oddaljena od Pliberka, nad imenitno gotsko krasotico, cerkvijo v Nonči vasi, se dviga nad zelenorumeno ravnico podjunskih polj romarska cerkev Božjega groba. Postavljena na griču z dvema zvonikoma in kupolo je vidna daleč naokrog in kar vabi radovedneža, da se po lepi gozdni poti odpravi k njej. Ob poti nas pozdravljajo s skodlami pokrite kapelice. Petnajst jih je, posvečene pa so skrivnostim rožnega venca. Zaradi svoje preprostosti se zdijo kakor vtkane v naravo okrog sebe. Na domačiji pod hribom hranijo ključ od cerkve, in če vam ga zaupajo, boste nagrajeni z obiskom bisera med koroškimi cerkvami.
Današnja baročna stavba naj bi bila pozidana po zaobljubi, ko je leta 1737 požar uničil mesto Pliberk. Graditi so jo začeli leta 1761, posvetil pa jo je 2. septembra leta 1772 ljubljanski knezoškof Karel Herberstein. Pliberška župnija je bila namreč ena od treh na Koroškem, ki so vse od ustanovitve leta 1461 do reform pod Jožefom II. spadale v ljubljansko škofijo.
Ohranila se je pripoved, da je cerkev nastala po prikazovanju. V Čirkovčah pri Braku je živel pobožen kmet, ki je vsak večer pod milim nebom opravljal večerno molitev. Ob sobotah pa se mu je ravno nad Humcem prikazovala svetloba v obliki križa, kar naj bi pomenilo in označevalo svet kraj. Sklenil je tamkaj pozidati kapelo v spomin Kristusovega groba. Pobožni sosedje so mu pomagali in tako so postavili že v 17. stoletju tam, kjer je zdaj Kalvarija, kapelico. Ko je postala premajhna, so vrh Humca pozidali večjo cerkev z enim zvonikom, kakor jo omenja Valvasor. Ob njej se je naselil puščavnik in kmalu se je tu razvila prava božja pot. Stavba je z leti postala premajhna, zato je bila še kako razumljiva zaobljuba Pliberčanov, da bodo poskrbeli za novo svetišče. S pomočjo okoliških kmetov, meščanov in tamkajšnjega grofa se je pliberškemu kaplanu Tarmanu posrečilo pozidati sedanjo cerkev, ki je prava zakladnica umetnosti.
Notranjščina cerkve Božjega groba je v celoti poslikana. Najdragocenjše so freske celovškega slikarja Franza Kleinegerja, ki je leta 1765 poslikal kupolo. Leta 1914 je v ladji njegove slikarije posrečeno dopolnil Ožbalt Bierti. Tudi ostala oprema je bogata. Ves lahak v svojih vitkih stebrih z oknom v ozadju ter izredno razgibano skupino križanja in razkošnim tabernakljem je glavni oltar. Stranska dva sta si na las podobna. Levi je posvečen sv. Notburgi, desni pa sv. Izidorju. Tudi prižnica z vstalim Zveličarjem in ovcami ob njegovem vznožju, ki so prišle, da bi “se napile pri Njem, ki je izvir žive vode”, je čudovito dopolnilo umetniške opreme cerkve. Kar škoda je, ker jih je v naših cerkvah že popolnoma zamenjal ambon!
Romarska cerkev na Humcu je cilj številnih romanj vse leto. Največje in tudi najbolj obiskano je bogoslužje na petek treh žebljev, ko pridejo romarji od vsepovsod. Sicer pa je maša tudi vsak petek v postu, za veliko noč, binkošti ter humško žegnanje na praznik Janeza Krstnika.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Romarska cerkev Božjega groba na Humcu (Heiligengrab) je podružnica župnije Pliberk in stoji na razglednem griču pri Čirkovčah (Schilterndorf). Valvasor je tu leta 1688 omenil majhno romarsko cerkev. Po požaru Pliberka leta 1711 so meščani obljubili večjo; zgradili so jo grofje Thurn-Valsassina, fužinarji iz Lipice in pliberški meščani v letih 1761–1772, posvetil pa jo je ljubljanski škof. Gre za eno redkih baročnih novogradenj na Koroškem, z dvema stolpoma z baročnima čebulastima strehama. Celovito so jo obnovili 1987–1991, freske v ladji pa restavrirali leta 2003 (Wikipedija).
Humec je cilj Podjunskega romanja treh gora na drugi petek po veliki noči: romarje tam pozdravi pliberški župnik z blagoslovljeno vodo, sledi slovesna maša okoli 9.30 (Krška škofija).
Za cerkev skrbi Župnijski urad Pliberk. Urnik maš se pri takih cerkvah spreminja s cerkvenim letom in letnim časom, zato se pred obiskom splača preveriti oznanila ali poklicati župnijo.
Romarji tradicionalno prihajajo zlasti ob teh priložnostih: vsi petki v postu. Ker se datumi praznovanj vsako leto nekoliko premikajo, je točen spored objavljen v oznanilih župnije.
Kontakt in obisk
Župnijski urad Pliberk/ Pfarramt Bleiburg
Kumeschgasse 16
9150 Pliberk/Bleiburg
Telefon: 0043/4235-2032
Dostop: z avtom do vrha, z avtobusom do vznožja, nato četrt ure peš.
Glavni shodi: vsi petki v postu.
Kontaktni podatki so iz izvirnega zapisa; pred obiskom jih preverite pri župniji.
