Doma Izleti Romarske cerkve Božji grob na Humcu

Božji grob na Humcu

Podružnična cerkev Božjega groba

Božji grob na Humcu

Pri marsikateri božji poti so posebno v 17. in 18. stoletju postavljali križeve pote ali druga znamenja z namenom, da so spodbujala romarje k premišljevanju Kristusovega trpljenja in smrti ter vabila k pokori in zadoščevanju za grehe. Ponekod so postavili tudi zidan božji grob v spomin na tistega, iz katerega je po treh dneh vstal Jezus. Najbrž pa je malo cerkva, ki bi bile posvečene božjemu grobu – spominu Jezusovega “počitka” v grobu Jožefa iz Arimateje. Na slovenskem narodnem ozemlju je med romarskimi le ena – na Humcu pri Pliberku.

V srcu slovenskega Korotana, v Podjuni, le za streljaj oddaljena od Pliberka, nad imenitno gotsko krasotico, cerkvijo v Nonči vasi, se dviga nad zelenorumeno ravnico podjunskih polj romarska cerkev Božjega groba. Postavljena na griču z dvema zvonikoma in kupolo je vidna daleč naokrog in kar vabi radovedneža, da se po lepi gozdni poti odpravi k njej. Ob poti nas pozdravljajo s skodlami pokrite kapelice. Petnajst jih je, posvečene pa so skrivnostim rožnega venca. Zaradi svoje preprostosti se zdijo kakor vtkane v naravo okrog sebe. Na domačiji pod hribom hranijo ključ od cerkve, in če vam ga zaupajo, boste nagrajeni z obiskom bisera med koroškimi cerkvami.

Današnja baročna stavba naj bi bila pozidana po zaobljubi, ko je leta 1737 požar uničil mesto Pliberk. Graditi so jo začeli leta 1761, posvetil pa jo je 2. septembra leta 1772 ljubljanski knezoškof Karel Herberstein. Pliberška župnija je bila namreč ena od treh na Koroškem, ki so vse od ustanovitve leta 1461 do reform pod Jožefom II. spadale v ljubljansko škofijo.

Ohranila se je pripoved, da je cerkev nastala po prikazovanju. V Čirkovčah pri Braku je živel pobožen kmet, ki je vsak večer pod milim nebom opravljal večerno molitev. Ob sobotah pa se mu je ravno nad Humcem prikazovala svetloba v obliki križa, kar naj bi pomenilo in označevalo svet kraj. Sklenil je tamkaj pozidati kapelo v spomin Kristusovega groba. Pobožni sosedje so mu pomagali in tako so postavili že v 17. stoletju tam, kjer je zdaj Kalvarija, kapelico. Ko je postala premajhna, so vrh Humca pozidali večjo cerkev z enim zvonikom, kakor jo omenja Valvasor. Ob njej se je naselil puščavnik in kmalu se je tu razvila prava božja pot. Stavba je z leti postala premajhna, zato je bila še kako razumljiva zaobljuba Pliberčanov, da bodo poskrbeli za novo svetišče. S pomočjo okoliških kmetov, meščanov in tamkajšnjega grofa se je pliberškemu kaplanu Tarmanu posrečilo pozidati sedanjo cerkev, ki je prava zakladnica umetnosti.

Notranjščina cerkve Božjega groba je v celoti poslikana. Najdragocenjše so freske celovškega slikarja Franza Kleinegerja, ki je leta 1765 poslikal kupolo. Leta 1914 je v ladji njegove slikarije posrečeno dopolnil Ožbalt Bierti. Tudi ostala oprema je bogata. Ves lahak v svojih vitkih stebrih z oknom v ozadju ter izredno razgibano skupino križanja in razkošnim tabernakljem je glavni oltar. Stranska dva sta si na las podobna. Levi je posvečen sv. Notburgi, desni pa sv. Izidorju. Tudi prižnica z vstalim Zveličarjem in ovcami ob njegovem vznožju, ki so prišle, da bi “se napile pri Njem, ki je izvir žive vode”, je čudovito dopolnilo umetniške opreme cerkve. Kar škoda je, ker jih je v naših cerkvah že popolnoma zamenjal ambon!

Romarska cerkev na Humcu je cilj številnih romanj vse leto. Največje in tudi najbolj obiskano je bogoslužje na petek treh žebljev, ko pridejo romarji od vsepovsod. Sicer pa je maša tudi vsak petek v postu, za veliko noč, binkošti ter humško žegnanje na praznik Janeza Krstnika.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnijski urad Pliberk/ Pfarramt Bleiburg
Kumeschgasse 16
9150 Pliberk/Bleiburg

Telefon: 0043/4235-2032

Dostop: z avtom do vrha, z avtobusom do vznožja, nato četrt ure peš.

Glavni shodi: vsi petki v postu.

Povezane objave: