Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Ana pri Borlu

Sv. Ana pri Borlu

Podružnična cerkev sv. Ane

Sv. Ana pri Borlu

Eden imenitnih ohranjenih gradov na Slovenskem je Borl pri Ptuju. Postavljen je na strmi skali nad Dravo na kraju, kjer naj bi bila naselbina že v prazgodovini, kasneje pa so tu postavili svojo trdnjavo tudi Rimljani. V 12. stoletju je bil postavljen stolp, ki je še danes najstarejši del gradu. Grad je bil pomemben, ker je bil pod njim važen prehod čez Dravo in je tako živel od mostnine ter imel izredno pomembno strateško vlogo pri obrambi dežele v času ogrskih in turških vpadov. V tem gradu je bilo vse do leta 1674, ko so zgradili novo župnijsko cerkev sv. Barbare v Cirkulanah, tudi župnijsko središče za okoliške kraje. Kapela Svete Trojice je bila zgrajena in bogato okrašena leta 1674. Različni grajski gospodje, ki so se zvrstili v stoletjih kot lastniki gradu, so skrbeli tudi za duhovni blagor prebivalcev in podložnikov gradu. Tako so poskrbeli tudi za povečanje stare gotske cerkve sv. Barbare v Cirkulanah, ko je bil tja leta 1684 iz Borla preseljen sedež župnije. Borlski gospodje so gradili tudi druge cerkve. Najimenitnejša med njimi je cerkev sv. Ane na Velikem Vrhu, ali med domačini bolj znana kot Sv. Ana pri Borlu. Veliki Vrh je razloženo vinogradniško naselje na slemenu gričev, nedaleč od gradu Borl. Kdor se pelje po cesti med Borlom in Cirkulanami, bo cerkev sv. Ane kmalu prepoznal po imenitni legi in lepo obnovljeni zunanjščini. K sv. Ani pelje več poti. Najlepša in najpomembnejša vodi iz Dolan pri trgovini po travniku čez potok Belo in po gozdičku ob križevem potu do vrha. To je prava romarska pot. Druga, daljša pot, po kateri se lahko peljemo z avtom, pa se odcepi pri tovarni v Dolanah in vodi nato med vinogradi do vrha. Obe poti sta nekaj posebnega zaradi razgleda, predvsem pa dajeta veliko priložnosti za občudovanje narave.

Začetki gradnje današnje cerkve segajo v leto 1684, ko so končali cerkev sv. Barbare v Cirkulanah. Na 301 meter visok vrh griča, ki so mu pravili Strabolšak, so začeli voziti kamenje za zidavo. Kaj je nagnilo častilce sv. Ane, da so se odločili za cerkev na tem kraju, ni znano. Prav gotovo je temu botrovala pobožnost do sv. Ane, ki je bila v tistih poreformacijskih časih na vrhuncu.

Gradnja cerkve sv. Ane je počasi napredovala. Vzrokov za to je bilo več. Po zaslugi borlskega grofa Franca Antona Sauerja je bila cerkev dokončana leta 1699. Tega leta jo je posvetil oglejski generalni vikar Janez Andrej Graff. Prostorna baročna stavba je dobila, še preden je bila dograjena in posvečena, izjemno kakovostno baročno opremo. Velikega in oba stranska oltarja je leta 1695 napravil mariborski kipar Franc Krištof Reiss. V kapeli sta bila postavljena oltarja s konca 17. stoletja, ki izhajata iz ptujske razbarske delavnice. Danes je tam tudi oltar sv. Urbana, vinogradniškega zavetnika. Nekoč je stal v cerkvi sv. Urbana pod vrhom Vrbanjška (zdaj so vidne le še razvaline). Posebej bogata in lepa je baročna prižnica. Med največjimi dragocenostmi cerkve pa je slika sv. Ane, delo graškega slikarja Janeza Vida Hauckha (zač. 18. stoletja). Vsa notranjščina učinkuje s svojo opremo, četudi potrebuje obnove.

K sv. Ani radi romajo verni od daleč in blizu. Verjetno je to njena najbolj znana in priljubljena božja pot na Štajerskem. Tukaj pojejo tudi pesem, ki med drugim pravi: “Glej žlahtni hribček haloški, vrh cerkev svete Ane/ okinčan je z vinogradi, cvetoče trte same./ A glej okoli vse gore, le varhinja nam bod’ čez nje,/ da srečna nam trgatev bo, preljuba sveta Ana!

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Cirkulane
Cirkulane 41 A
2282 Cirkulane

Telefon: 02/7610151

Dostop: z avtom do cerkve, peš.

Ghtvni shodi: Anina nedelja, velikonočni in binkoštni ponedeljek, ponedeljek pred vnebohodom, Martinova nedelja.

Objave iz iste kategorije: