Doma Izleti Slovenske pešpoti Solinarske poti

Solinarske poti

Solinarski voziček na Leri

Kjer ima sol poseben okus

Arhitekturne in zgodovinske posebnosti ter izjemne rastlinske in živalske pestrosti zaznamujejo 650 ha veliko območje (zavarovano leta 2001) Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS). Stoletna tradicija pridelave soli, sobivanje človeka in narave je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino, ki leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Severni del KPSS, kjer še vedno pridelujejo sol, se imenuje Lera. Od južnega dela KPSS, Fontanigge, ga deli kanal Grande-Drnica. Sečoveljske soline so skupaj z bližnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju.

V objemu stoletne tradicije

Solinar na solnem poljuKPSS lahko najbolje spoznamo na kateri izmed treh učno-opazovalnih Solinarskih poti. V spremstvu parkovnega nadzornika se lahko na Solinarski poti 1 (krožna, ogled traja 1 uro) na Leri seznanimo s procesom pridelave soli in zgodovino solinarstva. V vseh letnih časih pa lahko opazujemo ptice; na območju Sečoveljskih solin je okoli 270 vrst ptic. Drugi dve Solinarski poti potekajo na Fontaniggah. Solinarska hiša - Fontanigge Solinarska pot 2 (krožna, ogled traja uro in pol) teče ob levem bregu kanala Grande.  Ob razlagi vodnika se bomo seznanili z glavnimi ornitološkimi in drugimi naravoslovnimi posebnostmi solin. Na Solinarsko pot 3 na Fontaniggah (v eno smer ogled traja dve uri) se lahko odpravimo sami. Le-ta vodi ob obstoječi makadamski poti ob Dragonji do izliva, nato ob kanalu Giassi do Muzeja solinarstva. Ob obisku vseh treh poti bomo spoznali le delček solinarskih zgodb, ki so se začele že pred davnimi stoletji, prvi zapisi o solinah namreč segajo v 13. stoletje. Nekdaj cvetoča dejavnost je bila donosna vse do 60. let prejšnjega stoletja, ko so opustili južna solinska polja, imenovana Fontanigge. Danes na srednjeveški način v manjših količinah  pridobivajo sol  le še na Fontaniggah, medtem ko se pridobivanje soli na Leri razlikuje po načinu priprave slanice, žetve in skladiščenju soli ter različnih delovnih orodij. Na obeh solnih poljih, na Leri in na Fontaniggah, gojijo »petolo«, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.

»Neznosna žalost hodi po solinah / in išče zorne, gavre, taperine, / duh prednikov po hišah v razvalinah, svet neke male slane domovine« (Tone Pavček).


Velika bela čapljaO tem, da je bilo v 19. stol. več kot 400 solinarskih hiš, pričajo številne razvaline.  Med njimi na Fontaniggah stojita obnovljeni solinarski hiši, ki predstavljata neprecenljivo solinarsko dediščino. Ob obisku muzejske zbirke se čas za trenutek ustavi. V prikazu delovnega in bivalnega okolja v solinarski hiši ter pisnega, slikovnega in predmetnega zgodovinskega orisa odsevajo skrivnosti stoletnega življenja in dela solinarjev, ki so se navadno z družinami na dan sv. Jurija (23. april) preselili v soline. Urejene površine ob solinarskem muzeju prikazujejo star postopek pridobivanja soli. Tako ostajajo le gledališki prikaz solnih polj, ki so bila v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja uničena in potopljena pod morsko vodo.

Podoba kmečkega doma v Istri

Ptice sečoveljskih solinObisk KPSS lahko zaokrožimo z obiskom etnološkega spomenika, kjer se zdi, da ognjiščni prostor še vedno živi. V vasici Sv. Peter stoji kmečka hiša, po domače Tonina hiša. Oljčna in murvina drevesa, nekatera že častitljive starosti, samo še dopolnjujejo podobe iz preteklih stoletij. Življenje istrskega kmeta nekoč je prikazano v pritličju. Tu lahko vidimo tip oljarne, ki so jo uporabljali do prve polovice 20. stoletja. Nekatere oljarne so bile v zasebni lasti, ponekod so jih postavljale vaške skupnosti, obstajale pa so tudi oljarne v cerkveni lasti. V zasebnih oljarnah je delo potekalo v zimskem času, ko so dozoreli oljčni plodovi. V kmečki kuhinji in sobi številni predmeti prikazujejo kuhinjsko in sobno opremo v preteklih časih, ki so jo uporabljali tudi še v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Želite izvedeti več
S KPSS, obiščete ga lahko vse dni v letu, upravlja družba Soline Pridelava soli d.o.o., Seča 115, Portorož (tel. 05/672-13-30), spletni naslov http://www.soline.si. O času možnosti obiska Muzeja solinarstva in Tonine hiše v Sv. Petru informacije lahko dobite pri Pomorskem muzeju »Sergej Mašera«, Cankarjevo nabrežje 3, Piran (05/671-00-40). Ljubiteljem ptic je na voljo knjiga Andreja Sovinca Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin (Koper, 2003). Kdor pa želi KPSS dojeti celostno, kot neskončno ljubezniv objem reke in morja, mu priporočam izjemno bogato monografijo Iztoka Geisterja Sečoveljske soline (Kmečki glas, 2004).

Besedilo in foto: Alenka Veber

Objave iz iste kategorije: