Doma Izleti Slovenske pešpoti Slovenska planinska pot

Slovenska planinska pot

 

TriglavPri slovenskih pešpoteh nikakor ne moremo mimo Slovenske planinske poti (SPP). V Sloveniji je več kot petdeset različnih planinskih transverzal, ki potekajo po visokogorskem svetu, sredogorju in gričevju. Po njih hoja traja lahko samo nekaj ur, pa tudi nekaj tednov. Najvidnejše mesto med njimi pa gotovo zaseda SPP od Maribora do Ankarana, ki je leta 2003 praznovala 50-letnico. Jubilejno leto pa je praznovala tudi Slovenska planinska organizacija, ki je po 110 letih delovanja s svojimi člani ena od najmočnejših v Evropi. Oba jubileja še vedno govorita, da smo Slovenci ljubitelji planinstva, gorništva, pohodništva, alpinizma in plezanja.

»Ena sama markirana pot«

Krnsko jezeroSPP se je vse do leta 1991 imenovala Slovenska planinska transverzala (SPT) št. 1 od Maribora do Kopra. Prof. Ivan Šumljak (1899-1984), starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in 20 let načelnik markacijskega odseka PD Maribor-Matica je že leta 1950 Planinski zvezi Slovenije (PZS) poslal pisni predlog za planinsko pot. Pri svojem markacijskem delu se mu je porodila zamisel: »Kaj, če bi vse te kraje zvezali z eno samo markirano potjo, ki bi šla kar dalje, prek vsega slovenskega ozemlja, spet nazaj do Maribora!« Tako smo prvi v Evropi dobili edinstveno transverzalno pot. Leta 1953 se je začela pot prek slovenskih gora, ki odkriva ne samo njene lepote, temveč planinca popelje vse od panonskih nižin prek planot in gričev do slovenske obale. Vsakdo lahko najde nekaj zase.

Razširjena Slovenska planinska pot (RSPP)

Črna prstSPT št. 1. je PZS leta 1966 delno dopolnila idejo prof. Šumljaka. Z željo, da bi planinci spoznali vso Slovenijo, so določili vrhove in druge pomembne točke po vsej Sloveniji. RSPP dopolnjuje Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Točke so razporejene po vsej Sloveniji in pomenijo vsaka zase samostojni cilj. S prehojeno SPP in RSPP tako pohodnik lahko spozna vse različnosti slovenskih pokrajin od Prekmurja do morja, od Gorjancev do najvišjih vrhov Julijskih Alp in od obmejnega Kozjaka do Krasa.

Bogate razsežnosti Slovenske planinske poti

Jože Dobnik je opise SPP strnil v deset poglavij. Že sami naslovi (Iz Maribora čez Pohorje do Slovenj Gradca, Po gorah med Mislinjo in Savinjo, Po Kamniških in Savinjskih Alpah, Po Karavankah, Iz Mojstrane na Triglav in do Vršiča, Z Vršiča na Jalovec in Trento, Po Julijcih med Sočo in Bačo, Čez Cerkljansko in Idrijsko hribovje, Skozi Trnovski gozd in čez Nanos v Razdrto, Od Razdrtega prek Krasa do morja), slikovito govorijo o tem, da nas bo pot vodila ne samo na skalne vrhove, temveč se bomo na njej srečali tudi z bogato zgodovino slovenskega človeka, ki se izraža skorajda v vseh oblikah. Stopili bomo na najvišje vrhove, se ustavili v številnih planinskih postojankah, naužili čudovitih razgledov, odkrili gorska jezera in redko planinsko cvetje.

Izhodišče, cilj in primernost poti

Slovensko planinsko pot lahko začnemo ali končamo v Mariboru, Ankaranu, ali kjerkoli drugje. Pot časovno ni omejena. SPP je označena s Knafelčevimi markacijami (bela pika, obdana z rdečim krogom in arabsko številko »1«). Speljana je po poteh, ki so razvrščene v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti.
Poti na vrhove in do planinskih postojank Razširjene slovenske planinske poti so ustaljene planinske poti, označene s Knafelčevimi markacijami brez posebnih ali dodatnih znakov. Tudi to pot, ki ni časovno omejena, lahko začnemo in končamo kjerkoli.

S planinskimi vodniki na pot

Pri obeh poteh bosta več kot dobrodošla vodnika, ki sta izšla pri Planinski zvezi Slovenije, avtorja Jožeta Dobnika Slovenska planinska pot (1998) in Razširjena slovenska planinska pot (1993). V prvem je zgoščeno opisana vsa pot od Maribora do Ankarana, gorstva, vrhovi, kraji ter planinske in druge postojanke, kjer hranijo kontrolne žige. Navedene so zanimivosti, razgledi in najprimernejši pristopi do postojank in na vrhove. Omeniti pa velja tudi pregledne karte z vrisano SPP ter karto z označenimi točkami Razširjene slovenske planinske poti.
Tudi drugi vodnik zvesto sledi prvemu. Vsekakor pa velja s seboj vzeti planinske zemljevide, kjer so poleg SPP vrisane tudi druge planinske poti, ki pripeljejo do planinskih postojank in na vrhove, kjer dobimo žige. Pozabiti pa ne smemo tudi na Dnevnik s slovenske planinske poti, v katerem je prostor za kontrolne žige SPP in RSPP.

 

Besedilo in foto: Alenka Veber

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: