Doma Izleti Slovenske pešpoti Nežina pot

Nežina pot

Cerkev sv. Neže na KumuPrikupna svetnica

Sv. Neži, rimski mučenki, eni najbolj prikupnih svetniških podob prvih krščanskih stoletij, je na slovenskih tleh posvečenih okrog dvajset cerkva. O njeni priljubljenosti pri nas pričajo še številne podobe in kipi v starejših cerkvah. Božjepotna cerkev sv. Neže na Kumu (1220 m) je nekdaj veljala za najbolj priljubljeno romarsko svetišče Dolenjcev. Ohranila se je legenda o preprostem dekletu Neži iz Kostanjevice na Krki, ki je v času poplav, hude šibe za dolenjske kmete, dan za dnem hodila molit na skalo sredi reke, da bi jih Bog tega gorja obvaroval. Začetek poti v dolini SopoteNekoč je zaslišala glas s Kuma: »Pridi, pridi …« Neža je sledila glasu in se podala na mogočni Kum molit. Na del poti, ki jo je prehodila Neža, se bomo odpravili iz doline Sopote. Nekako na polovici doline se pot prične pred tablo Nežine poti, kjer je začrtan tudi njen zemljevid. Kje pot zavije v gozd in proti Borovaku, je najbolje povprašati domačine. Pri obujanju legende o skromnem dekletu niti ni toliko pomembno, ali gre za zgodovinsko resnico ali je to izraz spoštovanja do svetnice. Večje romanje na Kum je ob prazniku sv. Jerneja (24. avgust) oz. zadnjo nedeljo v mesecu avgustu. Kapelice sv. Jerneja, ki stoji na štajerski strani Kuma, naša pot ne zajame, pač objame Nežine solzice, cerkev sv. Uršule ter kapelici sv. Neže in sv. Jošta in seveda cerkev sv. Neže na Kumu.

Iz doline Sopote mimo Solzic sv. Neže na Kum

Solzice sv. NežeNežina pot se skoraj ves čas vije v hladu gozdov. Ob prebiranju legende o Neži ter pastirjih Joštu in Jerneju, ki sta bežala pred Turki s tropom ovac, dve uri hoje kar prehitro mineta. Ko se je Neža odpravila na Kum, je s seboj vzela kravo, a zgodila se je nesreča: krava je zgrmela v prepad nad Selami (danes Borovak pri Podkumu). Neža je tako neutolažljivo jokala, da je krava okamenela in iz te skale še danes solzijo Nežine solze. Od tod do podružne cerkve sv. Uršule, ki stoji na ravnici, obdana z nizkim obzidjem na severnem obrobju Borovaka pri Podkumu, je le še nekaj sto metrov. Po dobrem kilometru poti proti Malemu Kumu se Nežina pot priključi planinski poti, ki je označena s Knafeljčevo markacijo. Na svojem begu sta Jošt in Jernej srečala prijazno Nežo, ki jima je pomagala pri begu. A nad Malim Kumom so ji pošle moči, Turki so jo ujeli in ji odsekali glavo. Pri kapelici sv. Neže so v skali vidni odtisi njenih drobnih kolen, kamor je ponižno pokleknila, čakajoč krute kazni Turkov, ko ni hotela izdati, kam sta pobegnila Jošt in Jernej. A tudi Jošt je opešal. Na mestu, kjer ga je posekal turši meč, stoji kapelica v čast sv. Joštu. Le še nekaj malega korakov in že smo na Podružnična cerkev sv. Uršule v BorovakuKumu, ki mu pravijo zasavski Triglav. Nekoč sta na Kumu stali dve cerkvi. Žal se je morala cerkev sv. Jošta, ki je stala na višjem vrhu, leta 1961 umakniti razvoju civilizacije. Glas o priljubljenosti božje poti na Kum je privabil tudi Valvasorja, ki je v nedeljo, 29. avgusta 1688, poromal tja gor in poročal o uslišanjih in čudežih, ki se godijo na Kumu. O romarjih iz Kostanjevice na Krki je kronist avgusta leta 1869 zapisal: »Zanimivo je videti romarje iz Kostanjevice, kteri vsled stare navade vsako sedmo leto na hrib prihajajo in prinašajo darov za cerkev; med temi težko svečo, ktera tehta 14 liber.« Svečo so darovali Kostanjevičani v zahvalo, ker so bili rešeni velike povodnji.

Najširši razgled po Sloveniji

Svibno pod Grajskim hribomStoletja dolgo so se ohranile legende in ustno izročilo, povezano s Kumom, ki pričajo o trdni veri naših prednikov in o njihovem spoštljivem odnosu do narave. Občina Trbovlje je leta 1996 na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje razglasila Krajinski park Kum, ki obsega 2067 ha razsežno območje med Savo, kjer dosega najnižjo točko nekaj več kot 220 metrov nad morjem, in vrhom Kuma (1220 metrov)! Na Kum iz Trbovelj mimo Dobovca, glavnega kraja v parku, sicer pripelje cesta, vendarle je najlepše, da se nanj tisti, ki lahko hodimo, odpravimo peš v planinskem ali romarskem slogu. Na Kumu in okrog njega Kip sv. Nežese namreč prepletajo tako zgodovinsko-kulturne kot duhovne razsežnosti. Ljubitelji širnih razgledov bodo prevzeti nad razgledom, ki ga ponuja Kum. Za botanike je Kum pravi rastlinski raj. Naj omenim le zasavski endemit, opojno zlatico (Ranunculus thora), ki je, kot vse zlatice, strupena. Dragoceno etnološko in sakralno dediščino bomo srečali v zaselkih Dobovec, Ključevica, Škofja Riža, Završje, Župa in Matica ob naslednji poti v Posavsko hribovje.

V osrčju Posavskega hribovja

Pogled na Kum iz Svibna Ko se vrnemo na izhodišče poti v dolino Sopote, lahko v našo pot vključimo še ogled Svibnega in se seznanimo s Turistično-zgodovinsko-gozdno potjo Svibno pri Radečah. Ob prvem obisku si ogledamo pod prepadnimi stenami grajskih razvalin stoječo cerkev sv. Križa, ki je vse do danes ohranila srednjeveški značaj. Lahko pa se povzpnemo na vrh prepadnega Grajskega hriba, kjer so skromni ostanki gradu »svibenskih gospodov«. Z Nežino potjo in ogledom Svibnega smo spoznali le del Posavskega hribovja, ki je največja slovenska pokrajina, na severni in južni strani reke Save med Celjsko kotlino in Dolenjskim podoljem. S Svibnega se lahko še enkrat zazremo proti Kumu, ki izstopa kot najvišji in najbolj izrazit osamelec Posavskega hribovja.

Iz popotne bisage

Samostojen zvonik pri cerkvi sv. Neže • Glavna romarska shoda na Kumu sta na nedeljo po godu sv. Neže (21. januarja) ter na zadnjo nedeljo v avgustu – »kumska nedelja«.
• Spletne strani:
• Nedeljske sv. maše se lahko udeležite v župnijski cerkvi sv. Jurija v Podkumu. Informacije: Župnija Šentjurij-Podkum, Podkum 3, 1414 Podkum, tel. 03/566-47-12.
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Študijski krožek Sopota, Svibno 16, 1433 Radeče, GSM 031/813-468.
• Planinska karta: Posavsko hribovje : zahodni del : Menina, Ostrež, Kum, 1 : 50.000. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2002.
• Turistična karta: Posavsko hribovje (Hribi in doline za rekreativne skomine), 1 : 50 000. Litija : Center za razvoj, 2005
• Poldnevni izlet.
• Priporočljiva planinska obutev in pohodniške palice.
• Potrpin Jože (ur.). Srce slovenske zemlje : kumski zbornik. Ljubljana : Družina, 1998.

[wpgmza id=”5″ marker=”252″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: