Doma Izleti Slovenske pešpoti Učna pot Breza

Učna pot Breza

Sveti Jurij ob Ščavnici s cerkvijo sv. JurijaV osrčju Slovenskih goric
Ob odkrivanju kulturnih in naravnih lepot se morda premalokrat zazremo proti severovzhodu naše dežele. Kot da bi se bali neskončnih ravnic, kjer se zdi, da kljub vztrajnosti, ne bomo dosegli njihovega konca. Toda svet med Dravo in Muro je kot nalašč za samotne pohodnike.
Dvoje krajev, ki ju bomo tokrat obiskali, bi v letih od 1953-1997 zaman iskali na zemljevidu. Toda izbrisani sta bili samo imeni. Na učni poti Breza, ki nas bo popeljala iz naselja Sveti Jurij ob Ščavnici skozi gozd do Blaguškega jezera in nato po redko poseljenih vinorodnih gričih do Stare Gore, bomo spoznali preprostost, ki se zrcali v marljivih in prijaznih ljudeh. Tu se bomo srečali z neprecenljivo etnološko dediščino, ki prikazuje kmečki način življenja in dela v preteklosti. Tega pa se ne da kar tako izbrisati.

S pesnikom nemira svojega časa
Spomin na književnika Edvarda KocbekaŽivljenje tu rojenega književnika Edvarda Kocbeka (*27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici – 3. november 1981, Ljubljana) je nedvomno zaznamovala ljubezen do domače zemlje. Enega od obdobij svoje poetičnosti je poimenoval “Postal sem eno z naravo”. Zato pojdimo skupaj z njim Na polje. Drevo, beseda in človek, / trije samotarji / sredi ravnine. / Strmijo drug v drugega, / od vekomaj povezani /  s skrivnim spominom. / Drevo je tišina, / beseda je ptica, / človek je uho. / Tišina in ptica / in uho čakajo: kje je veter? / Vprašanje je ljubezen, / ljubezen je veter / in veter je začetek. / Drevo je zašumelo, / ptica je zažvrgolela, / človek je zapel. / Drevo, beseda in človek, / trije prijatelji / od vekomaj. Ko bomo iz brezove sence pred osnovno šolo v Svetem Juriju ob Ščavnici, tu se pot prične, naredili prve korake, nam bo jasno, zakaj so snovalci pot poimenovali po brezi – zaščitnem simbolu življenja in smrti. Na poti, ki jo je moč prehoditi s “plesnim korakom”, bomo lahko prisluhnili resnični pripovedi, ki so jo pisali in jo še vedno pišejo Stara Gora v osrčju Slovenskih goricdomačini. Na Stari Gori, kjer se pot zaključi, bo tišino pretrgal samo mlin na veter. Domačini so z njegovo postavitvijo v zavest mnogih priklicali ljubezen do dediščine, ki je slovenski narod oblikovala dolga stoletja, a še vedno mimo nje hodimo z zaprtimi očmi in se je nemara celo sramujemo. In prav vseeno je, kateri veter bo pihal ob  starogorskem mlinu, ko bomo po nenaporni – dve do tri urni hoji – prišli na Staro Goro, zagotovo bo prijeten in milo osvežujoč. Veter rad obrne smer, skupaj z njim jo moramo tudi mi, če se hočemo vrniti v Sveti Jurij ob Ščavnici. Še prej pa nas poleg mlina na ogled vabita cerkev Sv. Duha in etnološka zbirka v poslopju stare osnovne šole.

Mlin na veter na Stari Gori“Kdor prej pride, prej melje.”
Mlinarstvo sodi med najstarejše obrti človeškega rodu, nepoznavalci zgodovine mlinarstva pa smo verjetno začudeni, ko zvemo, da imamo tudi v Sloveniji mlin na veter. Pri nas se mlini omenjeni v 9. st., razcvet mlinarstva pa se je začel v 12. in 13. st., ko so se množili mlini na vodni pogon, ob rekah in potokih tudi plavajoči mlini ter šele kasneje mlini na veter. Starogorski mlin je posnetek Becovega mlina, ki je nazadnje stal na Kokolajnščaku. Becov mlin je bil trikrat manjši od sedanjega. Takšne mline so postavljali v 16. st., zlasti na področju med Dravo in Muro, a so v začetku 20. st. propadli. V današnjem mlinu iz hrastovega lesu so na ogled ostanki Becovega mlina z letnico 1824. Becov mlin, ki se je ustavil leta 1957, je bil zadnji mlin na veter. S postavitvijo mlina na Stari Gori je ponovno oživel.

Kjer veter nikoli ne spi
Spomin na nekdanje kmečke domoveZdi se, da ima veter na Stari Gori posebno moč. Tu so domačini polni svežih misli, ki jih lahko prinese s seboj le veter. Združeni v Turistično društvo, ki daje kraju in širši okolici novo, lepšo podobo, so uredili tudi etnološko zbirko kmečkega orodja, ob katerem spoznavamo nekdaj trdo življenje kmeta, vinogradnika in obrtnika. Kraljica kraja je baročna cerkev Sv. Duha, s freskami iz leta 1889, ki so delo mojstra Jakoba Brolla in sodijo med njegove pomembnejše poslikave. Kraj je nekdaj nosil ime po cerkvenem zavetniku, zato boste od domačinov še vedno slišali, da so Duhovčani, in da je tisto, kar od tam prihaja, duhovsko.

Želite izvedeti več

– Nedeljska sv. maša je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici ob 8h in 10h, v podružni cerkvi sv. Duha na Stari Gori pa ob 11h. Informacije: Župnija Sveti Jurij ob Ščavnici, Videm 1, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici, tel. 02/568-10-21.
– Informacije o poti in ogledu mlina na veter ter etnološke zbirke: Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, Stara Gora 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici, tel. 02/568-16-04 ali GSM 051/210-041.
– Primerno za družine.
– Spletne strani: http://www.sveti-jurij.si
– Izletniška karta: Pomurje (Goričko, Murska ravan, Slovenske gorice) 1 : 75 000
– Turistična kmetija Novak, Ženik 21, 9244 Ženik, tel. 02/568-13-51 ali GSM 031/677-041.

No results found in this location. Please try again.

Povezane objave: