Optimizem ne popušča
Po BDP na prebivalca po kupni moči je Slovenija že leta 2004 dosegla 83,3 odstotka povprečja 27 članske skupnosti. S tem smo že prehiteli Portugalsko s 74,8 odstotka povprečja skupnosti in za malenkost zaostali za Grčijo, ki je dosegla 84,8 odstotka povprečja skupnosti. Zaostali smo tudi za Ciprom, ki je po povprečnem dohodku na prebivalca celo pred Grčijo. Naša južna soseda Hrvaška je z 49 odstotki povprečnega dohodka Unije prehitela Latvijo ter Romunijo in Bolgarijo, ki sta na repu med državami članicami in sta tudi krivi za to, da se je povprečje znižalo in posledično zvišalo v ostalih članicah, tudi v Sloveniji.
Slovenija naj bi čez dve leti dohitela Ciper in skupaj z njim naj bi Slovenija tedaj presegla mejo 90 odstotkov povprečja Unije, kar naj bi se najbližji zasledovalki Češki posrečilo šele leta 2012. Stopnja rasti BDP v teh treh državah sicer ni najvišja med novinkami, vendar presega povprečje razširjene Unije. To pa je tisto, kar nas bo zanesljivo približalo glavnini starih članic skupnosti.
Nekaj bodo k povečanju BDP Slovenije pripomogla tudi sredstva iz bruseljskih skladov; po oceni naj bi ta sredstva v razdobju 2004 – 2013 omogočila povečanje BDP Slovenije za 2,5 odstotka. To sicer sploh ni malo, vendar bistveno manj od povečanja BDP v nekaterih drugih novih članicah EU. V Latviji naj bi se na račun priliva kohezijskih sredstev BDP povečal za 9,3, na Češkem pa za 9,1 odstotka. Slabše od Slovenije naj bi se odrezal le Ciper, kjer naj bi se gospodarska rast dvignila le za 1,1 odstotka. V finančni perspektivi 2007 – 2013 bo Unija za kohezijske projekte namenila 247,4 milijarde evrov, od česar bodo nove članice, v katerih živi dobra petina vsega prebivalstva EU prejele 52 odstotkov. Slovenija bo predvidoma dobila 4,2 milijarde evrov. Višina sredstev za zmanjševanje razlik v stopnji razvitosti Unije pa se žal postopoma zmanjšuje in leta 2013 bodo zdrsnila na samo 0,35 odstotka BDP Unije.
Slovenija zaostaja za tekmicami tudi pri povečevanju produktivnosti na zaposlenega. Rast BDP na zaposlenega je v Sloveniji pod povprečjem 12 novink, še posebno močno zaostajamo za Estonijo, ki je z 8 odstotno rastjo na leto prva med novinkami. S 66 odstotno stopnjo zaposlenosti zaostajamo tudi za lizbonskim ciljem 70 odstotkov, ki ga presegata edino Švedska in Velika Britanija. Pač pa se z nekaj manj kot 6 odstotno stopnjo brezposelnosti uvrščamo razmeroma visoko, za Irsko (4,3 odstotka), Luksemburgom, Veliko Britanijo, Dansko in Avstrijo. Pod pragom revščine naj bi v EU živelo oziroma životarilo 75 milijonov ljudi, to je 16 odstotkov vsega prebivalstva Unije, največ v Litvi in na Poljskem (21 odstotkov), komaj kaj manjši pa je odstotek revnih tudi v sicer bogati Irski, v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Edino Slovenija ni posredovala podatka o tem.
Slovenija – svet
Nekaj nelogičnosti je v dejstvu, da Slovenija drsi na lestvicah medenarodne konkurenčnosti, medtem ko se blagovna menjava povečuje in medtem ko poznavalci trdijo, da slovensko gospodarsko rast slej ko prej poganja hitra rast izvoznega povpraševanja. Na najnovejši lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je Slovenija zdrsnila z lanskega 30. na 33. mesto, na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, ki upošteva 314 kazalnikov konkurenčnosti pa je Slovenija z 39. padla na 40. mesto. Prehitela nas je novouvrščena Litva. Ta lestvica zlasti izpostavlja privlačnost poslovnega okolja za prihod tujih podjetij, pri čemer je znano, da Slovenija ni najbolj ugodno okolje za to. Na tej lestvici vodijo ZDA, sledi jim Singapur, Hongkong, Luksemburg, Danska, Švica, Irska, Nizozemska, Švedska in Kanada. Kot je povedal Art Kovačič z Inštituta za ekonomske raziskave ta ocena ne upošteva investicij v avtoceste, kar bi verjetno izboljšalo položaj Slovenije na tej lestvici.
Sicer je res, kar pravi Jože Mencinger, da neposredne tuje investicije niso kar povprek narodnogospodarsko koristne. Povzročajo namreč čedalje večje strukturne primanjkljaje na tekočem računu. Prodaje proizvodnega premoženja bi Slovenijo spremenile v EU – regijo z značilnostmi polkolonialne države, kakršna je bila Slovenija med obema svetovnima vojnama, ko so bile vse večje gospodarske družbe pri nas v tuji lasti. Zato je, če smemo ugibati, povprečen Slovenec najbrž kar zadovoljen, da Slovenija ni ravno najbolj ugodno okolje za neposredne tuje investicije. Tujim investitorjem tega ne privoščimo tudi zato, ker znamo biti hudo neprijazni tudi do domačih vlagateljev. Z zapletenimi in dolgotrajnimi postopki pri pridobivanju gradbenih in drugih dovoljenj se novogradnje ali rekonstrukcije največkrat zelo podražijo, v kolikor investitorji sploh še vztrajajo pri njih. Upati je, da se postopki pri pridobivanju zemljišč in gradbenih dovoljenj za gradnjo drugega tira od Luke Koper do Divače ne bodo vlekla tako dolgo, da nas bi prehiteli še Hrvati z novo in mnogo daljšo železno cesto od Budimpešte, mimo Zagreba do Reke. To je še posebno pomembno zato, ker Luka Koper podira nove rekorde pri pretovoru blaga in se zanjo kot izhodiščno luko za EU in Srednjo Evropo odločajo tudi velike multinacionalke, kakršna je korejska velikanka Posco, tretja največja proizvajalka železa na svetu.
Da slovenski gospodarski stroj teče zelo dobro ponavljamo že kar nekaj mesecev. Največ preglavic nam zadnje mesece povzroča inflacija, ki se je tudi v maju iskazala s svojo trdovratnostjo. Z 1,2 odstotka je postavila nov rekord v letošnjem letu. Tako visok skok cen v maju ni bil zabeležen že celih 10 let. Dražilo se je pravzaprav isto kot že v marcu in aprilu: naftni derivati, hrana (sadje, mleko), obleka in obutev. Nekaj so k visoki inflaciji prispevale tudi višje cene storitev: izobraževanje (vrtci), kultura in rekreacija, počitnice itd. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene povišale za 2,5, v primerjavi z lanskim majem pa za 2,9 odstotka. V 13 državah z evrom so se cene med lanskim in letošnjim aprilom v povprečju povečale za 1,9 odstotka.
Slovenska industrijska proizvodnja je v prvih treh mesecih letošnjega leta hitro naraščala. Pravzaprav se je povečevala že 11 mesecev zapovrstjo. Od marca 2006 do marca 2007 se je povečala za 9,3 odstotka. Konjunktura predelovalne industrije se zrcali tudi v številu zaposlenih. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je zaposlitev na novo dobilo 877 delavcev. Podjetja v predelovalni industriji pričakujejo ugodna gibanja tudi v prihodnjih mesecih.
Primanjkljaj v tekočih transakcijah v prvih treh mesecih je v glavnem posledica primanjkljaja v blagovni menjavi, čeprav je res, da je letošnji trimesečni primanjkljaj blagovne menjave za 26 milijonov evrov manjši od lanskega trimesečnega. Po začasnih podatkih smo imeli v prvih treh mesecih za 255 milijonov evrov primanjkljaja. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,9 odstotna (lani 93,4). Izvozili smo za 4703 milijone evrov blaga (18 odstotkov več kot lani), uvozili pa za 4958 milijonov evrov ali za 15,8 odstotka več. V marcu smo izvozili za 1765 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 1844 milijonov evrov in tako pridelali za 78 milijonov evrov primanjkljaja.