Doma Izleti Izleti K orjaku ob Sotli – Nujčev hrast

K orjaku ob Sotli – Nujčev hrast

K orjaku ob Sotli - Nujčev hrastLep jesenski dan je že sam po sebi jamstvo za prijeten izlet. Goste in raznolike barve, topli sončni žarki in rezek zrak, obilica plodov, spokojnost – ali ni že samo to dovolj, da se vrnemo domov umirjeni in zadovoljni?

Kdor pa se težko odpravi pohajat brez določenega cilja, mu pomagajmo s predlogom – zakaj pa ne na vinorodne griče Bizeljskega, kjer se griči s Kozjanskega stekajo v ravnico ob Sotli?

Mehkoba valovite pokrajine vas bo očarala, proti jugu obrnjena pobočja pa so kot nalašč za gojenje vinske trte. Tod je doma sloviti bizeljčan.

Seveda si lahko vse to ogledujemo sproti na poti k enemu najmogočnejših Slovencev – Nujčevem hrastu. Velja namreč za najdebelejše dobovo drevo v Slovenji, to pa je že razlog, da krenemo na pot.

K orjaku ob Sotli - Nujčev hrastNa dvorišču kmetije Branka Balona (po domače Nujca) se bohoti dob, ki meri v prsnem obsegu skoraj osem metrov, visok pa je 29 m, torej približno polovico ljubljanskega Nebotičnika. Krošnja je okoli 35 m široka. V okolici ni drevesa, s katerim bi lahko primerjali Nujčev hrast, zato se nam na prvi pogled ne zdi tako mogočen. Toda, ko pogledamo, kako majhna je videti sicer velika kmetija ob njem, ali ko se zagledamo v posamezne veje, podobne deblu spodobnega drevesa, se zavemo lastne neznatnosti. 

Domačini so ponosni na svoje drevo, kar se kaže tudi v tem, da se je podoba drevesa znašla celo na etiketi izvrstnega chardonnaya, ki ga pridelujejo Balonovi.

K orjaku ob Sotli - Nujčev hrastKo opazujemo grobo razbrazdano deblo, opazimo tudi številne luknje, ki so jih izdolbli hrastovi kozlički. Uvrščamo jih med večje hrošče, saj so kakšne 4 cm dolgi, dolge tipalke pa so zanesljiv znak, da sodijo med kozličke. Vrsta je zavarovana pri nas in z evropsko zakonodajo. V določenem obdobju ob večerih kar vrši, ko se kozlički množično spreletavajo. In ker so to prave mrcine, so prizori podobni tistim v Hitchcockovih filmih. 

Ob tem se pojavlja zanimivo logično vprašanje: kako se bo končal dvoboj med dvema zavarovanima vrstama? Kako naj človek poseže vmes iz naravovarstvenih razlogov? Ali naj da prednost drevesu ali zavarovanemu hrošču?

K orjaku ob Sotli - Nujčev hrastSuho razmišljanje po črki zakona privede v položaj brez ustrezne rešitve. Namesto po črki je treba iskati rešitev po Besedi, kar pomeni otresti se spon, v katere smo se sami vklenili, ko smo se odtujili od narave. Vsako živo bitje, tudi Nujčev hrast, ima svoj začetek in konec. Zaradi svoje mogočnosti in starosti se je v naših očeh izvil iz povprečnosti drugih hrastov, tako da ga dojemamo kot osebek, kot izjemnost in ga želimo ohraniti. Morda mu lahko nekoliko olajšamo starost, a biološki konec drevesa se bliža. Pri drevesih je zanimivo, da s starostjo in zlasti smrtjo postajajo vedno bolj živa, saj dajejo dom številnim glivam in živalim, K orjaku ob Sotli - Nujčev hrasttudi kozličkom, katerih ličinke se razvijajo v deblih. Vsi ti podnajemniki ne morejo ogroziti drevesa, ko je na vrhuncu moči, drugače pa je, ko začne drevo hirati. Če gledamo na dogajanje s te celovite plati in upoštevamo še časovno razsežnost, se nam vse pokaže v razumljivejši luči. Nenadoma se začudimo, kako to, da od obsežnih dobovih gozdov ob Sotli ni ohranjenih več takšnih hrastov, ki bi lahko nadomestili gregovškega orjaka. Tu je namreč ključ našega odnosa do narave, da znamo upoštevati odnose in dogajanja med vsemi živi bitji v naravi, tudi s človekom seveda, in to v dolgoročnem okviru.

Dostop: 
Iz Brežic zavijemo proti severu proti Bizeljskemu. Ko zapustimo za sabo Staro vas, moramo biti pozorni na desni odcep za Gregovce. Že od daleč vidimo sredi ravnine hišo z mogočnim hrastom.

Objave iz iste kategorije: