V Sloveniji premoremo mnogo raznolikih naravnih znamenitosti, ki pa niso bahavo veličastne, ampak skromno prikrite. To velja tudi za lehnjakove tvorbe. Po razsežnosti in slikovitosti močno zaostajajo, denimo, za imenitnimi Plitvicami, so pa raztresene ob Krki, na Jezerskem, pri Višnji Gori … Tokrat bomo obiskali zanimiv lehnjakov slap v bližini Broda na Kolpi – slap Nežico ali Tišenpoljski slap, imenovan po bližnjem zaselku. 
Prvo ime razkriva zgodbo, ki je pogosto povezana s kraškimi izviri. Velika nihanja v vodnatosti, predvsem pa občasno divje bruhanje po nalivih je burilo domišljijo domačinov. Pomagala jim je razložiti izginotje oseb. Po tem vzorcu je znana tudi pripovedka o Nežici, ki je pri Drežniku blizu Banje Loke napajala par volov, pa jo je z živino vred potegnilo v globino. Čez nekaj časa pa je Tišenpoljski potok naplavil volovski jarem, ovit z lasmi nesrečne deklice, in negotovosti o usodi deklice je bilo konec. 
Slapu pristoji nežno žensko ime, saj se pahljačasto razteka po lehnjakovem pobočju. Posebno mogočen je ob visoki vodi, pa tudi ob nizki je ogleda vreden, saj številni vodni curki poskrbijo za poseben čar svežine. Bogato je tudi zelenje, odraz obilice moče. Vredno se je povzpeti po stezici ob levem bregu potoka nad slap. Tišenpoljski potok nam tedaj odkrije mnoge zelo lepe prizore, značilne za vode z lehnjakom. Toliko govora o tem lehnjaku, pa sploh nisem razložil, kaj to je! To je kamnina, ki nastaja v vodah, bogatih z 
raztopljenim apnencem. Ob določenih pogojih se apnenec obori na površini, zelo pogosto na rastlinah, ki jih stisne v kamniti objem, v katerem propadejo in navadno pustijo za sabo zelo jasen odtis. Tako brez težav prepoznamo ‘okamnele’ mahove in druge rastline. Kamnina je zato porozna in lahka, od tod tudi njeno ime. Lehnjak na ta način raste z rastlinami in nastajajo značilne pregrade.
Steza se postopoma dviguje, dokler ne pridemo do pravih kraških izvirov. Tu zaključimo prijeten sprehod in se 
po isti poti vrnemo do slapu in ceste. Cesta Kočevje–Brod na Kolpi je namreč speljana tik ob slapu.
Kratek izlet nam ponuja veliko možnosti, da si vzamemo več časa za podrobnosti. Kako prija postanek ob izviru ali doživljanje šumenja slapu. Padajoča voda ima hipnotično moč umirjanja. Daje občutek večnosti, saj kar teče in teče. Vsaka kapljica je pomembna, čeprav le hipoma zdrsi čez pobočje in se umirja v tolmunu. Ne 
doživljamo posameznih kapljic, ampak le slap, ki se nam zdi večen, nespremenljiv. Tudi mi smo z našimi napori in težavami le kapljice, ki drsijo skozi življenje. Čeprav je vsak od nas zgolj neopazen utrinek, vendarle prispeva k popolnosti Stvarstva, sicer ne bi bil poklican v življenje po imenu.
Dostop:
Po cesti od Kočevja proti Brodu na Kolpi. Ko se začne cesta spuščati proti Fari, premosti v ostrem levem ovinku Tišenpoljski potok. Prav nad tem mestom je slap Nežica zelo lepo viden že s ceste. Avto lahko parkiramo nekoliko niže pri kamnolomu ali pa pred ovinkom.