Doma Izleti Izleti Senadolsko polje – dolina miru ob avtocesti

Senadolsko polje – dolina miru ob avtocesti

Senadolsko poljeAvtoceste zmanjšujejo razdalje, pomagajo zgostiti čas in  živeti bolj površno. Tisoči avtomobilov brzijo po asfaltnem traku, takoj za zaščitno ograjo pa je že lahko odmaknjena osamljenost, ki jo zmoti le mrmranje prometa.

Senadolsko poljeIzkoristimo jesen in si privoščimo obisk kraškega Senadolskega polja le streljaj od avtoceste SenožečeDivača. Dolinica ne premore nobene izjemne znamenitosti, ki bi privabljala izletnike v turističnih vodnikih. Mimo prijazne cerkvice sv. Marjete s pokopališčem se z roba vasi potopimo med hiše. Kaj kmalu se pred nami razprostre nov pogled: prijazno zelena suha dolina, prepredena s kamnitimi ograjami in živimi mejami. Grmovje sili na obsežna travišča, znamenje, da dejavnost človeka pojenjuje.

Senadolsko poljeJesenski sprehod kaže drugačno sliko od pomladnega ali zgodnjepomladnega obiska. Ni tiste vihrave življenjske sile v cvetovih in kipečih travah, vse je spokojno in umirjeno. Plodovi trdoleske se razpirajo, pokaže se oranžna notranjščina, ki poživi rdečo lupino. Trave so polegle in rjave, tu in tam je še kakšen rumen košek kraškega glavinca.

Senadolsko poljeMorda bomo imeli srečo, da bomo naleteli na bogomoljko. Težko jo je zagledati, ker barvo telesa prilogodi okolici in se kar zlije z okoliškimi bilkami. Pobožno ime ima le zaradi posebne drže sprednjega para nog, ki spominja na molitev. A je to le preža za plenom! Neopaznost je pomembna lastnost bogomoljke. Skrita je pred sovražniki in pred možno žrtvijo. Velike oči, močne noge in čeljusti, vse to kaže na plenilca, s katerim ni šale.

Senadolsko poljeTudi ruj je že odet v značilno kričeče rdečo barvo, vmes pa modrijo ametistaste možine. So manjše od sorodne in dokaj redke alpske možine, socvetja pa so podobna. Kobul obdajajo nacepljeni ovojkovi listi, ki se značilno modro obarvajo, zato so možine cenjene za suhe šopke. Prav tako ne manjkajo beluši, le da so sedaj preleseni za slasten zalogaj, zato pa lahko vidimo, da je njihov plod jagoda.

Senadolsko poljeRastline se, kot že tisočletja, pripravljajo na zimo. Enoletnice se pred zimskim mrazom in predvsem sušo skrijejo v semena, zelnate trajnice v podzemne dele. Te možnosti hitrega bega ne morejo izkoristiti grmi in drevesa. Ne preostane jim drugega, kot da se znebijo najobčutljivejšega dela ? listov. Da pa ne bi šle vse dragocene snovi v nič, jih encimi razgradijo, potem pa lahko po žilah odpotujejo v druge dele rastline. Ko se na ta način razgradi listno zelenilo, se listom barva spremeni. Zeleno barvo zamenjajo oranžna, rumena in rdeča.  Kako občudujemo jesenske barve, za rastlino pa nimajo v nasprotju z barvitimi cvetovi in plodovi, prav nobenega pomena. So nekaj takega kot sivi lasje za človeka.

Senadolsko poljeJesenske barve so sicer razkošna, pa vendarle samo pogrebna oblačila. Listi so namreč opravili svojo osnovno sezonsko nalogo: omogočanje črpanja vode prehranjevanje rastlini in predvsem prehranjevanje. Še malo, pa se bodo znašli na tleh in se postopoma spremenili v prst.

Senadolsko poljePa vendar nas take jesenske misli ne smejo in ne morejo potisniti v turobno razpoloženje. Morda je bolj kot dah minljivosti čutiti spokojnost, pripravo na počitek in zahtevno zimo. V času preizkušnje se pokaže bistvo – tisti del rastline, ki je most do pomladi, in ne listje, ki propade. Podobno se moramo tudi mi usmeriti k bistvu – k življenju, ki ne mine, ne pa k podrobnostim, ki so minljive in smrtne. A če ne bi bilo listja, tudi rastlina ne bi imela dovolj hrane za preživetje zime.

Dostop:
Pri odcepu Senožeče zavijemo z avtoceste RazdrtoDivača na staro cesto proti Sežani, po približno dveh kilometrih sledimo odcepu na levo (proti jugu) do vasice Senadole.

Povezane objave: