Domov arrow Blog arrow Primorska
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Primorska

Natisni E-pošta


Primorska

Naš potep po veliki in predvsem zelo dolgi Primorski bomo začeli pri morju, saj to že samo ime zahteva. S kratko, 46 km dolgo obalo, se slovenska Primorska kot klin zajeda med neštetokrat daljše obale naših sosed, Italije in Hrvaške, ki pa ju navzlic pritlikavosti moti, eno in drugo. Za nas je dragoceno okno v svet, tudi zato, ker se prav tukaj Jadransko morje najbolj globoko zajeda v evropski kontinent in verjetno bomo prav tukaj prisiljeni najprej pokazati zobe, če bomo hoteli obdržati tisto kar je naše.

Tri mesta Koper, Izola, Piran so bila res bolj italijanska kot slovenska, a zaledje, tudi zaledje Trsta, je bilo od nekdaj slovensko. Od osamosvojitve Slovenije naprej vsa tri mesta doživljajo nesluten razmah, kar še posebej velja za Koper, ki postaja upoštevanja vredno evropsko pristaniško mesto, predvsem v razmerju do Trsta in Reke. Skupaj s kraškim zaledjem tvorijo drugo najbolj propulzivno statistično regijo, takoj za Osrednjeslovensko. Tudi število prebivalcev se naglo povečuje, saj Koper šteje že več kot 25.000 prebivalcev. Priseljenci so prišli in še prihajajo od vsepovsod in imajo zato težave z identiteto. A močni temelji, ki segajo v renesančni čas bodo tudi v tem pogledu odigrali svojo vlogo. Pri tem je treba omeniti starodavno ložo in pretorsko palačo ter seveda tudi stolnico, ki priča o tem, da je bil Koper nekoč že sedež škofije, tako kot je tudi danes. Danes je tudi sedež tretje slovenske (primorske) univerze, da slovenske gimnazije in italijanskih šol niti ne omenjamo.

Ob obali naprej se hitro približamo mestu, ki je nastalo na otoku, kot že ime pove. Izola je znana po (propadli) ribiški industriji, po marini, premore pa tudi nekaj lepih kulturnih spomenikov. Od tu se mimo Strunjana in Fiese pripeljemo do turistično in zdraviliško razvitega Portoroža s številnimi hoteli, igralnicami, Avditorijem (kultura, kongresi) in celo letališčem. Desno od Portoroža na polotoku stoji starodavno mesto Piran z impozantno in daleč vidno stolnico sv Jurija. Spomeniško zavarovano mesto je sedež slovenske trgovske mornarice in pomorskega muzeja, s Tartinijevim trgom kot središčem.

V smeri proti notranjosti se po novi avtocesti z lahkoto pripeljemo mimo črnokalskega klanca, še lažje mimo Kozine in že smo pri Razdrtem, kjer moramo zaviti levo, če hočemo v Vipavsko dolino. Za sedaj še po stari glavni cesti, polni znamenitih rid pod Nanosom. Središče Vipavske doline je Vipava, rojstni kraj diplomata in zgodovinarja Žige Herbersteina in protestantskega pisatelja Sebastijana Krelja. Renesančna graščina grofov Lanthieri daje mestu poseben čar in pečat. Tudi renesančni grad Zemono, malo naprej po dolini je bil last in letovišče vipavskih grofov. Potem pa smo že v nekoč močno obzidani Ajdovščini. Maja 1945 je bila tu ustanovljena prva slovenska (komunistična) vlada, danes pa jo vsi poznamo po tovarni sadnih sokov Fructal.
Na podolgovatem griču sredi doline stoji starodavni Vipavski Križ, obzidana postojanka goriških grofov, nazadnje Attemsov. Kraj je znan tudi po tem, da je v kapucinskem samostanu v 17. stoletju deloval avtor baročnih pridig Janez Svetokriški. Nad dolino se dviga visoka in obsežna planota Trnovski gozd, z najvišjim vrhom Čaven (1185 m) na južni strani pa se že začenja dežela z imenom Kras.

Kot Kras se v Sloveniji imenuje pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, na severozahodu sega do soške ravnine, na jugovzhodu pa do Brkinov. Skupna površina tega območja znaša okoli 500 km2, od tega je le manjši del v Italiji, vse ostalo pa je v Sloveniji. Posamezni deli Krasa se včasih označujejo kot Komenski, Sežanski ali Tržaški kras, pač po največjih naseljih na tem območju.

Severna Primorska se začne pri Novi Gorici. Razdeljeno in hkrati povezano mesto Gorica in Nova Gorica je bilo nekdaj močno slovensko tudi na sedanji italijanski strani, vendar so se Slovenci od tam odselili v in po prvi svetovni vojni, v kateri je bila Gorica skoraj popolnoma porušena. V Novi Gorici je bilo do nedavnega slišati skoraj izključno in samo za igralnico Hit, v zadnjih letih pa se uveljavljata tudi Primorsko dramsko gledališče in zasebna univerza – Politehnika. V okolici je več znanih gradov in krajev. Na enem izmed gričev je grad Kostanjevica, frančiškanski samostan z grobnico Bourbonom, nekaj stran je grad Kromberk, v Brdih je grad Dobrovo, ki ni samo vinska klet, ampak tudi umetnostni muzej (Zoran Mušič). V Brdih velja omeniti še kraj Medana, ki je rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika, na italijanski strani pa romarsko Sveto goro.

Ob Soči navzgor se mimo Anhovega (s cementarno) in Kanala (rojstni kraj alpinista Valentina Staniča) kmalu pripeljemo do Tolmina, središča gornjega Posočja. Po njem je obsežno območje dobilo ime Tolminsko. Treh krvavih let v prvi svetovni vojni ta dežela še dolgo ne bo pozabila, kakor tudi ne bo pozabila svojega slavčka Simona Gregorčiča, ki je v pesmi Soči krvava leta oziroma krvavo reko tudi napovedal. Medtem ko je Most na Soči, kjer se stekata Soča in Idrijca, rojstni kraj pisatelja Preglja, je Vrsno rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča. Od tu ni daleč do Kobarida (Caporetto), kjer so Italijani doživeli najhujši poraz v prvi svetovni vojni. Danes je Kobarid znan po veličastni grobnici padlim italijanskim vojakom in po spominskem muzeju, ki je bil pred leti izbran za muzej leta v Evropi.

Medtem ko nad Kobaridom kraljuje mogočna gora Krn, pa nad Bovcem še višji Kanin, z najvišje ležečim smučiščem v Sloveniji. Ob Koritnici je zadnji večji kraj v Sloveniji Log pod Mangrtom, ki že z imenom pove, pod katero goro leži, čeprav je res, da tudi Jalovec ni dosti bolj oddaljen. Preko prelaza Predel se znova znajdemo na italijanski strani, a še vedno v deželi poseljeni s slovenskim življem, kar velja tudi za še bolj severno Kanalsko dolino. V kolikor nadaljujemo pot ob Soči navzgor po dolini Trente se mimo spomenika gorniku in pisatelju Juliusu Kugiju pripeljemo do prelaza Vršič (1618 m) in s tem do razvodja med vodami, ki tečejo v Jadransko in Črno morje. To pa je hkrati tudi meja med Primorsko in Gorenjsko.





Zunanje povezave:
Ajdovščina | Bovec | Brda | Izola | Kanal ob Soči | Kobarid | Komen | Koper | Miren - Kostanjevica | Nova Gorica | Piran | Postojna | Sežana | Šempeter - Vrtojba | Tolmin

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008