Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Kostanjevica
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kostanjevica

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja

Kostanjevica
Prav na ustju Vipavske doline, tam, kjer se širna Furlanska nižina zoži in se že zaznava pogorje s čavnom ter za njim Nanos, na drugi strani pa kraška planota, se na 143 metrov visokem griču dvigata cerkev Marijinega oznanjenja in k njej prizidan frančiškanski samostan. Sredi mestnega vrveža, tik nad slovensko-italijansko mejo, je na Kostanjevici ali na Kapeli, staro božjepotno svetišče z bogatimi zakladi preteklosti.

Začetki božjepotništva na Kostanjevici so zaviti v pripoved, povezano s kostanji, ki so griču tudi dali ime. Na štoru enega od kostanjev je stala podoba Matere božje. Pri njej seje rad ustavIjal lastnik posestva grof Thurn, ko je sem prihajal iz Gorice. Legenda pravi, da je grof Matija Thurn tu večkrat molil, posebno litanije, pri tem pa mu je neznani glas odgovarjal: "Prosi za nas!" To doživetje je grofa nagnilo, da je postavil na vrhu griča kapelo. Znane so še druge legende, ki govore o gradnji prve kapele. Ena pravi, da se je hotel grof poročiti z dekletom iz bližnjega sorodstva. V zahvalo, ker je od papeža dobil spregled, je postavil kapelo. Tretja zgodba pa pravi, da sega prvo svetišče v čas, ko so po griču pasli črede. Pastirji so imeli svoje zavetišče in v njem Marijino podobo, kamor so se radi zatekali v molitvi. Ker so sem radi hodili molit tudi drugi, so postavili kapelo.

Prva zgodovinska omemba svetišča na Kostanjevici sega v leto 1623. Kot pravi plošča, vzidana na cerkvenem pročelju, so takrat začeli zidati manjšo cerkev. Ker je imela en sam prostor, so jo poimenovali kar 'kapela'. Postaviti jo je dal grof Matija Thurn (italijansko della Torre). Grof je želel, da bi bili pri cerkvici tudi redovniki, zato je bil vesel, ko so se začeli zanjo zanimati karmeličani. Vendar sta bila prva, ki sta se naselila pri kapeli, dominikanca. Leta 1650 so končno prevzeli samostan goriški karmeličani sami in začeli skrbeti za svetišče. Grof jim je takrat poklonil tudi posestva okrog njega. Karmeličani so se z vso vnemo lotili obnove svetišča. Cerkvico so širili in krasili. Vse do leta 1785, ko so bili pregnani z odlokom Jožefa II., so ustvarili s štukaturami čudovito okrašeno cerkev. Po njihovem odhodu je začela propadati.

Leta 1794 je dunajski dvor po posredovanju grofov Thurnov zopet dovolil odpreti cerkev. Zanjo je skrbel svetni duhovnik. Leta 1811 so na Kostanjevico prišli frančiškani. Ti so bili leta 1785 pregnani s Svete gore. Umaknili so se v Gorico. Končno so našli zavetje pri cerkvi Marijinega oznanjenja. Z njihovim prihodom se je duhovno in kulturno življenje zopet popestrilo. Sredi 19. stoletja so imeli celo modroslovno šolo in dva letnika bogoslovja. Tu je med drugimi več kot 40 let deloval slovenski jezikoslovec p. Stanislav Škrabec.

Cerkev na Kostanjevici je, kljub uničenjem, ki jih je morala pretrpeti med prvo svetovno vojno, še vedno razkošno okrašena s štukaturami, freskami, platni in marmorjem. V glavnem oltarju ima središčno mesto Marijina podoba v zlatem, z žarki obdanem okviru. Posebnost kostanjeviške cerkve so številne nagrobne plošče, kar kaže, kako navezani so bili verni, posebno še plemenitniki iz Gorice, na ta kraj. Romar, ki pride sem, pa seveda ne bo pozabil na obisk grobnice, kjer leže pokopani zadnji potomci francoske kraljevske rodbine Burbonov. Julijska revolucija leta 1830 jih je pregnala iz Francije. V Gorici so našli zavetišče pri goriškem grofu Coroniniju. Njihova želja je bila, da so pokopani na Kapeli.

Kostanjeviška cerkev je bila vrsto let po vojni, ko je meja razdelila tukajšnje ljudi in kraje, srce Goriške. Od novembra 1949 do decembra 1964 je bil tu tudi sedež Apostolske administrature za Slovensko Primorje, skoraj trideset let je bila edina župnija v Novi Gorici...
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Nova Gorica - Kapela, Škrabčeva 1, 5001 Nova Gorica, p.p. 103..
Satelitska slika Kostanjevice in okolice

Dostop:

z vozili.

Glavni shod:


Gospodovo oznanjenje (25. marec).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Nova Gorica  Primorska  romarska pot  sv. Mati božja  škofija Koper 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008