Od Razdrtega do Nove Gorice se nad Vipavsko dolino dvigajo strma pobočja
Nanosa in Trnovskega gozda. To je obsežni nariv apnenčaste gmote na fliš
Vipavske doline. Ob teh premikih, ki si jih naše časovno omejeno zavedanje zelo
težko predstavlja, so nastajali številni prelomi. Enega si bomo na današnjem
izletu tudi ogledali. A lepo po vrsti. Ves rob planote je izjemno razgledišče,
prava promenada, ki pa si jo privoščimo le v dneh brez burje. Seveda se lahko
lotimo le posameznih odsekov. Za predokus in spodbudo se podajmo do naravnega
okna Otlica. Gotovo prvi obisk ne bo zadnji!
Ime okna in bližnjega kraja je enako - Otlica. Skupen je tudi nastanek
imena iz besede 'votlica'. Znano je še eno ime - Luknja. Razlagi obeh imen
postaneta odveč v trenutku, ko zagledamo naravno okno, čeprav se nam razkrije
šele, ko smo v neposredni bližini. Ob robu planote je globlja vrtača, na njeni
zunanji strani pa je v steni izrazit prelom. Ker so tod kamnine bolj pretrte,
so tudi manj odporne na delovanje zmrzali in hitreje razpadejo. Tako se je
razpoka v prelomu postopoma razširila v okno. Skozenj lahko pokukamo v Vipavsko
dolino. Okno je kakih 12 m visoko in v najširšem delu 5 do 7 m široko.
Obstaja pa tudi slikovitejša razlaga o nastanku otliškega okna. Zgodba je
še živa v ljudskem izročilu domačinov in je večkrat zapisana. Pripoveduje, kako
sta sveti Peter in Jezus potovala po teh krajih. Jezus je Petru pripovedoval,
da Čaven stoji na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom. Prisluškoval jima je
hudič in se polakomnil zlata. Naredil si je dve oprtnici, da bi z njima
prestavil goro. Ko je dvignil breme, ena oprtnica ni zdržala težkega bremena in
se je strgala. Hudič je izgubil ravnotežje, se spotaknil in z rogom s tako silo
zadel v skale, da je nastala luknja, zakladi Čavna pa ostali skriti v njegovih
nedrjih.
Še vedno vlada ob oknu neko posebno vzdušje, zato ni nič nenavadno, da je
spodbudilo razlagalne pripovedke. Iz temačne, mrzle vrtače uzremo kar skozi
steno svetlobo, toploto in mehkobo Vipavske doline - pogled, poln upanja, proti
obljubljeni deželi. Pogled na Otlico z druge strani, še posebej v velikonočnem
času, spominja na odprt grob, s katerega je odvaljena skala pri vhodu. Ker je
grob prazen, je naša vera utemeljena in upanje stvarno. Torej, veselimo se!
Aleluja!
Dostop: S Cola proti Predmeji do Otlice, kjer pustimo avto (primeren
prostor je pri pokopališču). Po označeni poti pridemo do okna v dvajsetih
minutah. Označena pot vodi tudi iz Ajdovščine. Satelitska slika Otlic in okolice.