Doma Izleti Romarske cerkve Radmirje

Radmirje

Župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Radmirje

Z imenom Frančiška Ksaverija je na Slovenskem povezanih veliko cerkva in še več kapel. Včasih pri nas skorajda ni bilo cerkve, ki ne bi imela vsaj kakšne njegove podobe. Ta veliki misijonar Indije in Japonske v 16. stoletju je bil vseskozi obdan s slavo izrednega čudodelnika. Bil je nenavaden spokornik, zavzet Marijin častilec in do skrajne meje človeške razsodnosti pogumen oznanjevalec evangelija. Ni čudno, da je bila zato z njegovim češčenjem pri nas povezana bogata romarska tradicija. Med ljudstvom je obveljal za patrona zoper kugo, zoper hudo uro in še kot varuh za srečno zadnjo uro.

Med enajstimi cerkvami, ki so mu v ožji Sloveniji posvečene, skoraj ni take, ki ni bila kdaj tudi romarska. Med najbolj znamenite in najodličnejše, saj je njena slava segla daleč čez slovenske meje, sodi cerkev sv. Frančiška v Radmirju. Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada zavladala velika lakota. Da bi bilo trpljenje še večje, jo je pospremila še živinska kuga. Bilo je tako hudo, pravi kronist, da ni zalegla več nobena človeška pomoč. Zato se je gornjegrajski dekan Ahacij Stržinar odločil in z dovoljenjem Ijubljanskega škofa, kamor je sodila ta čas župnija, v cerkev sv. Barbare v Radmirju postavil na Marijin oltar sliko sv. Frančiška Ksaverija. Romarji, ki so prišli na njen god počastit sv. Barbaro, so obenem zvedeli za velikega čudodelnika, ki je godoval dan prej. Goreči pridigarji so jih seznanili s čudeži in uslišanji in slava “novega” svetnika jih je tako prevzela, da so ga vzeli za svojega. Svetnik jim je postal domač in privlačen.

Glasovi o čudežih in uslišanjih pri sv. Frančišku so segli daleč naokrog. Število romarjev je naraščalo iz dneva v dan. Že čez leto dni je sv. Frančišek moral dobiti poseben oltar in še malo pozneje lastno kapelo. Pa tudi to ni bilo dovolj. Nazadnje so se odločili, da bodo staro cerkev sv. Barbare podrli in postavili novo. Leta 1725 jo je blagoslovil škof Feliks Schrattenbach. Prejšnji zavetnici sv. Barbari pa so posvetili oltar v stranski kapeli. Neznani arhitekt si je cerkev zamislil v podobi križa. Kot je zapisano v kroniki, naj bi to pomenilo, da moramo vso pomoč prositi po Kristusovi krvi in smrti, kakor je sv. Frančišek iskal in našel svoj počitek v življenju in smrti edino v križu. V cerkev so postavili pet oltarjev. Romali so seveda h glavnemu z znamenito sliko, ki prikazuje Frančiškovo smrt na otoku Sancianu pred kitajsko obalo. Sliko je naredil ljubljanski slikar Janez Reinwaldt. Krasi pa jo razkošen srebrn rokokojski okvir, ki ga podpirata angela s svečnikoma. Ta slika je postala priljubljena po vsej Evropi. Krasila je cerkve in kapele v najodličnejših krajih.

K slavi radmirske cerkve so veliko pripomogli jezuiti, saj je bil sv. Frančišek njihov svetnik. Ker so delovali po vseh evropskih dvorih, so o njem spregovorili tudi vladarjem. Izšle so mnoge knjige, ki so opisovale čudeže, molitveniki in pesmarice. Tako se je glas o tej slovenski božji poti razširil na vse strani. Dandanes o tem pričajo darila kraljevskih dvorov in plemiških družin: čudovita bogoslužna oblačila in posode. Med njimi najdemo plašč, ki ga je izvezla cesarica Marija Terezija iz svoje poročne obleke in podarila cerkvi v Radmirju. Ali pa občudujemo monštrance in kelihe, ki sodijo v vrhove zlatarske umetnosti tistega časa v Evropi. Ti bogati darovi, ki so jih prinašali s francoskega, španskega, poljskega ter seveda avstrijskega in nemškega dvora, povedo, da je bilo Radmirje v 18. stoletju to, kar je za nas danes Lurd ali kako drugo romarsko središče.

Čeprav so s prepovedmi Jožefa II. konec 18. stoletja romanja v Radmirje zamrla, boste še vedno srečali veliko obiskovalcev. Med njimi niso samo taki, ki prihajajo sem past svojo radovednost ob dragocenih darilih evropskih vladarjev, ampak tudi tisti, ki prosijo tega čudodelnika v svojih stiskah. Tako pravi tudi romarska pesem, zapisana že leta 1729: “O svet Frančišk Ksaverius, apostel indianerski, karstnik dvanajst stu taužent duš, Ti patron misionarski: o velik patron za sveti misijon, sprosi nam gnado inu lon.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Radmirje
Radmirje 52
3333 Ljubno ob Savinji

Telefon: (03) 584 10 96

Dostop: z vozili.

Glavni romarski shod: nedelja po sv. Frančišku (3. december).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: