Doma Izleti Romarske cerkve Kopanj

Kopanj

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja

Kopanj

Ljubljanska okolica je za ljubitelje naravnih in kulturnih bogastev pravi raj, saj se na vse strani Slovenije odpira tako lep svet, da mu ni para za našimi mejami. Tisti, ki poznajo Grosuplje in bližnje kraje, bodo temu pravgotovo pritrdili. Po cesti, ki pelje iz Grosupljega na Krko ali v Dobrepolje, ali pa ob kočevski železniški progi pridemo na Radensko polje. Sredi Radenskega polja se nad Veliko Račno dviga kopast osamelec, na katerem kraljuje Marijina cerkev. Verjetno je bila tu že stara naselbina. Po izročilu naj bi prvo cerkev na tem kraju postavili stiški menihi. Vse do leta 1280 je sodila pod stiški samostan, nato pa je bila do Jožefa II. (do leta 1788) podružnica prafare Šmarje. Prva zapisana listina omenja Kopanj v letu 1433. Celjski grofje so podedovali ortenburške posesti, kamor je sodil bližnji grad Čušperk. Takrat so se Celjani in avstrijski vojvode sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. V poravnalni listini, napisani tega leta, se omenja tudi kopanjska cerkev.

Verjetno je bila v tem ali naslednjem stoletju pozidana druga prednica današnje cerkve. Postavljena je bila v gotskem slogu in šele ob ustanovitvi župnije – veliko stoletij kasneje – je doživela temeljito prezidavo. V 15. stoletje sodi tudi danes največja dragotina cerkve, kip Marije z Jezusom v naročju. Po sodbi poznavalcev je bil narejen okrog leta 1455. V času turških vpadov je bila kopanjska cerkev obzidana z močnim taborom, ki je dajal zavetje prebivalcem okoliških zaselkov. V popisu krajev, ki so prispevali dragotine za obrambo pred Turki, se leta 1526 omenja cerkev “in Copayn”.

Izročilo pravi, da je bila tu, odkar pomnijo, božja pot. Posebno znana je bila v letih do Jožefa II. Ta je prepovedal številne božje poti, v zameno pa ustanovil mnoge nove župnije in tako olajšal dušno pastirstvo. Tako je bilo tudi na Kopanju. Zaradi oddaljenosti od Šmarja in poplav na Radenskem polju, ki so za več mesecev ljudi odrezale od fare in so morali kaplani s čolnom duhovno oskrbovati vernike, je bila 1787 ustanovljena lokalija, leta 1876 pa župnija. Med odličnimi dušnimi pastirji je Jožef Prešeren, stari stric in glavni dobrotnik velikega pesnika. France je bil od leta 1807 do 1810 pri njem in tu ga je stric gripravljal na ribniško šolo, kjer je bil zapisan v zlato knjigo. Se danes je ohranjena kamnita miza, pri kateri si je nabiral prvo znanje.

Božja pot na Kopanju ni nikoli zamrla. Še danes pridejo sem romarji iz okoliških župnij. Glavna shoda sta o vnebohodu in na veliko mašo. Vsak romar, ki obišče cerkev, pa se mora ustaviti tudi ob studenčku sredi hriba, kjer je danes lurška votlina. Za vodo, ki tu nikoli ne presahne, pravijo, da je čudežna. O romanjih na Kopanj poje tudi stara romarska pesem: Na griček kopanjski gre rad/ vsak farman, naj star bo al’ mlad. / Iz Stične, iz Žalne, / iz Krke tam daljne / priroma vsak romarček rad.

Kopanjska cerkev je bila v 18. stoletju barokizirana in lepo opremljena. Vojna vihra je umetnostno bogastvo skoraj uničila. Partizani so cerkev leta 1944 požgali, pozneje pa je bila še bombardirana. Po vojni so jo prizadevni domačini obnovili. Vanjo so postavili stari kip, ki se je ohranil, ker je bil v kapelici ob poti k cerkvi. Tisti, ki je stal v baročnem oltarju, je zgorel. Prezbiterij so uredili leta 1970 po načrtih arhitekta Kušarja, na mesto starega oltarja pa obesili kopijo Marijinega vnebovzetja slikarja Izidorja Moleta (originalna Cebejeva je zgorela).

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnijski urad Kopanj
Velika Račna 44
1290 Grosuplje

Telefon: 01/7861497

Dostop: z avtom do cerkve.

Glavni shod: vnebohod, veliki šmaren.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: