Doma Izleti Romarske cerkve Vesela Gora

Vesela Gora

Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Vesela Gora

Dolini gradov, kakor so vse do požigov med vojno upravičeno pravili Mirenski dolini, dajejo poseben čar in lepoto številne cerkve in kapelice, ki jih srečujemo na vsakem koraku po njej. Kroni doline sta Žalostna in Vesela Gora. Vsaka s svojega griča se dvigata in obvladujeta vso pokrajino pod seboj. Zdi se, kakor da so hoteli njuni graditelji tekmovati med seboj, saj se obe odlikujeta po arhitekturi in opremi. Vesela Gora je privlačna povrh vsega zaradi posrečenega imena, ki ji ga je izbral novomeški prošt in pičenski škof Jurij Frančišek Ksaver de Marotti, ko je mesto stare cerkvice sv. Marjete izbral za kraj, kjer bo pozidal novo cerkev v čast svojemu drugotnemu krstnemu patronu. 1. septembra 1723 je položil temeljni kamen zanjo in kraj preimenoval v Mons Gaudiosus – Veselo Goro. Sredstva za gradnjo so prispevale plemiške rodbine z bližnjih gradov. Vseeno se je gradnja zavlekla tako daleč, da jo je prošt Marotti posvetil šele leta 1735. Že pred tem pa so začeli sem prihajati romarji, saj je že dve leti pred posvetitvijo cerkev dobila od papeža Kletnena XII. pravico podeljevanja odpustkov. Tega leta je prošt (šentruperška župnija je spadala pod novomeški kapitelj) postavil prvega dušnega pastirja na Veseli Gori. Zapisano je, da se je to leto bralo v cerkvi že 1623 maš.

Dvostolpna cerkev s štirimi kupolami najbolj slikovito ponazarja ime, ki ga je kraju dal njen graditelj. Tloris cerkve je zasnovan centralno z velikim kvadratom v sredini, temu sta dodani dve stranski kapeli in prezbiterij. Pri obnovi kapele sv. Marjete so odkrili zidove stare cerkvice. Gradbeniki so njen prezbiterij predelali in porabili za sedanjo kapelo. Cerkvica sv. Marjete je bila po sodbi zgodovinarjev ena najstarejših v šentruperški župniji.

Razgibana zunanjščina cerkve obeta, da bo taka tudi njena notranjščina. Veliki oltar je podoben monštranci, ki je spletena iz akantovih listov, trakov in angelcev. V njegovem tronu je podoba Frančiška Ksaverija, nad njim pa pod baldahinom kraljuje Brezmadežna. Sliko, s katero so nekoč zakrili svetnikov kip, je naslikal Valentin Metzinger. Ta je naslikal tudi Smrt sv. Jožefa in sv. Marjeto v stranskem oltarju. Drugi baročni slikar, ki je tu zapustil svoje sledove, je Fortunat Bergant, ki je upodobil zamaknjenje sv. Janeza Nepomuka v njegovi kapeli. Tretji baročni slikar Janez Anton Tušek iz Škofje Loke je leta 1760 poslikal vso cerkev. Njegove freske sicer niso več tako razgibane, kakor smo jih navajeni pri največjih baročnih mojstrih, vseeno pa so zanimive, saj prikazujejo ljudi in nošo časa, v katerem so nastajale. Med upodobitvami Frančiškovih čudežev na Veseli Gorije posebno znana tista, ki kaže spečo ženo, kiji iz ust leze kača. Ob njejstoji mož. Razlaga pravi, da je ženi med počitkom zlezla skozi usta v trebuh kača. Zbudila se je s strašnimi bolečinami. Zaobljubila seje k svetemu Frančišku na Veselo Goro. Na poti na Goro seje onesvestila, iz njenih ust pa je prilezla kača. Druga, bolj hudomušna razlaga pa pravi, da je bila žena tako jezikava in strupena v govorjenju, da so se je vsi, tudi mož, bali. Ko seje mož zaobljubil sv. Frančišku, jo je hudi duh v podobi kače zapustil…
  Na Veselo Goro so prihajali romarj| z vseh dolenjskih župnij. Tod mimo jih je vodila pot na Žalostno goro in na Kum. Pri križevem potu pod Goro so opravili pobožnost in nato priromali k sv. Frančišku. V najbolj cvetočih časih so bili na Gori redno trije duhovniki. Z odlokom cesarja Jožefa II. so bila romanja prepovedana. Zadnji duhovnik, ki je še živel na Gori, je umrl 16. oktobra 1801.

Tu v krajih sv. Heme, njen grad Škrljevo je le kakšen kilometer oddaljen od Vesele Gore, nas vse vabi k molitvi. K svetemu Frančišku na Veselo Goro poromajmo, ker so v kapeli sv Janeza Nepomuka pokopani trije slovenski mučenci iz druge svetovne vojne: župnik Nahtigal, kaplan Cvar in bogoslovec Hočevar.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Šentrupert
Šentrupert 20
8232 Šentrupert

Telefon: (07) 304 00 38

Dostop: z vozili.

Glavni shodi: velikonočni ponedeljek, nedelja po sv. Ani (26. julij), angelska nedelja (prva v septembru), nedelja po sv. Frančišku (3. december).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: