Olimje je majhen in dokaj odmaknjen kraj, slabo eno uro hoda oddaljen od zdravilišča Terme Olimia. Zaradi čudovitega kulturnega bogastva je vreden, da ga obiščemo, spoznamo in doživimo harmonijo naravnih lepot, umetnosti in vernosti.
Zgodovini kraja in življenju ljudi, ki so si v davnini tu postavili svoja ognjišča, so dali poseben pečat redovniki pavlinci, z naselitvijo v drugi polovici 17. stoletja. Grad-samostan, bogato opremljena baročna cerkev in edinstvena starodavna lekarna so spomenik izjemne kulturne vrednosti, pravi biser evropskega baroka na našem slovenskem ozemlju. Naša naloga je, da to kulturno bogastvo cenimo, vzdržujemo in ohranjamo tudi prihodnjim rodovom, da bodo lahko živeli in rasli iz teh plemenitih korenin.
ZGODOVINA
{mosimage ch=150}Zgodovina Olimja se začenja daleč pred prihodom pavlincev v ta kraj. Po starem izročilu naj bi na svoji posesti v Olimju kneginja sv. Hema Krška okoli leta 1015 zgradila grad. Po njeni smrti v samostanu Krka na Koroškem je olimski grad prešel v last krške škofije. Škofje so dajali Olimje v fevd različnim plemiškim družinam, med katerimi še posebej izstopajo družine Tattenbachov, Rattkayjev in Erdödyjev. Grof Nikola Erdödy je 12. decembra 1658 prodal grad protonotarju kraljevine Hrvaške in Slavonije Ivanu Zakmardyju, ta pa je na svojem gospostvu ustanovil pavlinski samostan in ga izročil vodstvu Reda v Lepoglavi. Leta 1663 je iz Lepoglave v Olimje pripotovalo prvih 6 redovnikov, ki so se naselili v gradu. Leta 1665 so začeli ob gradu graditi cerkev, ki je bila končana leta 1675.
Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II. samostan ukinil. Pavlinci so odšli, lastnik olimskega samostana pa je postal Štajerski verski sklad. Tri leta po odhodu pavlincev je bila v Olimju ustanovljena župnija. Leta 1805 so samostan kupili grofje Attemsi, ki so v letu 1807 dali porušiti dvoje stavbnih kril, ostanek pa uredili za svoje potrebe. Župniku so dodelili drugo nadstropje in nekaj pritiklin.
V času župnikovanja Jakoba Prašnikarja je rad zahajal v Olimje Anton Martin Slomšek, poznejši lavantinski škof, ki je 26. septembra 1824 v Olimju obhajal svojo novo mašo.
Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran. Leta 1974 ga je močno prizadel potres. Nov razcvet olimskega samostana se je pričel takoj po osamosvojitvi Slovenije. Država ga je ponudila v najem Mariborski škofiji, ki ga je leta 1990 izročila v duhovno oskrbo redovnikom minoritom. Od njihovega prihoda se Olimje vsak dan bolj spreminja v oazo duhovnega in telesnega miru in zdravja..
CERKEV
V prezbiteriju stoji mogočen oltar posvečen Mariji Vnebovzeti.
Je eden največjih ‘zlatih’ oltarjev v Sloveniji. Izdelali so ga leta 1680 pavlinski menihi v Lepoglavi. Oltar je trinadstropen. Nad Marijinim kipom je slika Jezusovega krsta, nad njo pa slika kronanja Device Marije za kraljico nebes in zemlje. Zraven omenjenih podob je na glavnem oltarju še 12 kipov svetnikov in svetnic, v atiki pa kip nadangela Mihaela. Prezbiterij in slavoločno steno je leta 1740 poslikal pavlinski menih Ivan Ranger.
Ob slavoločni steni sta dva oltarja. Levi je posvečen Kristusovemu trpljenju, desni pa sv. Pavlu puščavniku, ki so ga pavlinci imeli za svojega ustanovitelja.
KAPELA SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA
{mosimage ch=150}Pavlinci so jo prizidali med leti 1760 in 1766. V njej je bogat baročen oltar pavlinskega redovnika Aleksija Königerja iz leta 1766. Kapelo je poslikal Anton Lerchinger iz Rogatca. Naslikal je prizore iz življenja sv. Frančiška in nekatere njegove čudeže.
KAPELE OB GLAVNI LADJI
Glavna ladja se odpira v štiri kapele z oltarji Gospe Čenstohovske, sv. Tomaža apostola, sv. Katarine in sv. Barbare. Sredi cerkve stoji starodavni kip Marije Spremljevalke, ki jo nosimo v procesiji na praznik Marijinega vnebovzetja.
PEVSKI IN MOLITVENI KOR
Na koru so edine še ohranjene baročne dvomanualne orgle znamenitega celjskega orglarja Janeza Frančiška Janečka. Izdelal jih je leta 1764. Na orgelski omari je napis: "Naj duše sledijo glasbi orgel". Ob orglah je ohranjen tudi meniški molitveni kor.
LEKARNA
Pavlinci so se ukvarjali tudi z zdravilstvom. Njihova pravila so zahtevala, da ima vsak samostan sobo za bolne brate in lekarno z zdravili. V Olimju je pavlinska lekarna dobila svoj prostor v pritličju južnega stolpa. To je ena od najstarejših ohranjenih redovniških lekarn, če ne celo tretja najstarejša v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom). Na žalost se oprema ni ohranila, vsekakor pa so vredne ogleda Lerchingerjeve freske iz leta 1780.
Freske predstavljajo svetopisemske motive od stvarjenja sveta do Kristusa – zdravnika naših duš in teles, ter podobe slavnih zdravnikov od Aeskulapiusa do Paracelsusa. Svetopisemski motivi prikazujejo tudi različna zdravilna zelišča in plodove. Ob vhodu sta freski sv. Kozme in Damjana zavetnikov zdravnikov.
VRT ZDRAVILNIH RASTLIN
Pred samostanom je vrt v katerem redovniki še danes gojijo najrazličnejše zdravilne rastline, da se lahko obiskovalci z njimi seznanijo, pa tudi za vsakdanjo rabo.
Olimje je že od nekdaj znano po tihoti in lepoti, po iskanju zdravja za dušo in telo. Veselimo se, da k temu dodajajo svoj delež tudi obiskovalci s svojo spoštljivostjo do teh vrednot.
SV. MAŠA
je ob nedeljah ob 9h,
med tednom ob 7h
Vsak dan pol ure pred sveto mašo molimo sv. rožni venec pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom. Patri smo vam na razpolago tudi za duhovni pogovor in sv. spoved.
Za vodstvo in razlago ter prodajo domačih zdravil pozvonite na samostanskih vratih.
Minoritski samostan
Olimje 82
3254 Podčetrtek
Tel. (03) 5829161
[email protected]
www.olimje.com