Vsebina:
Ptuj, eno izmed najstarejših mest v Sloveniji, leži v severovzhodnem delu države, v panonskem svetu, ki mu pravimo Podravje oziroma Podravska regija. Natančneje, je mesto Ptuj del območja Spodnjega Podravja, v katerega štejemo še gričevnata pobočja Slovenskih goric in Haloz, ki obdajata največje mesto na tem območju. V to rodovitno kmetijsko in vinogradniško območje Spodnjega Podravja štejemo še ostala manjša naselja ob reki Dravi in njenih pritokih na Ptujskem polju. Zaradi umeščenosti v središče nižin Dravskega polja in Ptujskega polja, Ptuj leži na nadmorski višini, ki meri le 232 metrov.
Skozi Ptuj teče reka Drava, ki je v teh krajih že v preteklosti služila kot pomembna trgovska pot, imenovana tudi jantarska pot, med Baltskim in Jadranskim morjem. Skozenj je speljana tudi železniška proga, ki svojo pot nadaljuje v Ormož, Mursko Soboto ter naprej na Hrvaško in Madžarsko.
V občino Ptuj spadajo še druga manjša naselja, kot so Grajena, Spuhlja, Pacinje, Mestni Vrh, Velovlek, Grajenščak, Kicar, Podvinci in Krčevina pri Vurbergu. Mesto Ptuj pa je razdeljeno na pet mestnih četrti, ki jih tudi domačini poznajo po imenih Jezero, Breg, Panorama, Ljudski vrt in Center. Center mesta oziroma ves osrednji del je bogat s kulturno dediščino, zato spada pod spomeniško varstvo.
Razvoj mesta Ptuj skozi zgodovino
Arheološke najdbe odkrivajo, da so se ljudje v Ptuju in okolici pričeli naseljevati že v bronasti dobi, saj je zemlja tu zelo rodovitna. Kasneje, s prihodom Keltov, se je naselbina bolj urbanizirala. Okoli prvega stoletja našega štetja pa je mesto doživelo svoj razcvet, saj so se sem naselili Rimljani. Geografska lega mesta je za Rimljane predstavljala pomembno strateško točko, zato so tu postavili veliko vojaško središče.
Z razvojem vojske in števila prebivalcev pa so Rimljani pričeli graditi tudi ostale zgradbe, zaradi katerih je mesto pričelo dobivati podobo kulturnega in ne le vojaškega središča. V tistem obdobju je bil Poetovio, kot so mu Rimljani nadeli ime, največje rimsko mesto na območju današnje Slovenije.
Kasneje, v 6. stoletju, mesto zasedejo Avari, ki prihajajo iz ozemlja današnje Madžarske. Ob koncu 8. stoletja pa mesto zavzame Frankovska država, ki svojo oblast uveljavlja do 10. Stoletja, ko je mesto prešlo v last salzburških nadškofov. V času vladavine Salzburške nadškofije pa sta meniška reda v 13. stoletju zgradila dva večja samostana, ki ju lahko obiščemo tudi danes.
Kulturna dediščina mesta Ptuj
V središču Ptuja, na Minoritskem trgu, stoji minoritski samostan, ki je pravzaprav najstarejši minoritski samostan v Sloveniji. Zgradili so ga v 13. stoletju, svojo končno podobo je dobil v 17. stoletju, med drugo svetovno vojno pa je bila cerkev ob samostanu povsem uničena. Zgodovino gradnje samostana prikazujejo več stoletij stare freske, ki krasijo notranje stropove.
Dominikanski samostan, drugi samostan v mestnem jedru Ptuja, lahko obiščemo na Muzejskem trgu. Samostan s cerkvijo je v 13. stoletju dala zgraditi srednjeveška rodbina gospodov Ptujskih, ki so na Ptujskem gradu živeli več kot tristo let. V samostanu so živeli in delovali dominikanci, ki so bili prvi menihi na Ptuju.
Dominikanski samostan je od leta 1926 preurejen v muzej, kjer si lahko ogledamo križni hodnik, baročne freske, arheološko zbirko ter rekonstrukcijo mitreja. Mitreji, spomeniki iz svetišča boga Mitre, so na Ptuju nastali v 3. stoletju, ko so vojaki iz vhodnih dežel na to območje pripeljali mitraizem, perzijsko vero s posebnimi kultnimi obredi.
Ptujski grad
Nad obema samostanoma, na griču in nad levim bregom Drave, stoji Ptujski grad, ki s svojim Z stolpom iz 10. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno civilno zgradbo v Sloveniji. Na začetku 12. stoletja je osrednje grajsko poslopje dal zgraditi salzburški nadškof Konrad I. V 17. stoletju pa so dogradili še grajsko konjušnico in V stolp.
Danes s Ptujskim gradom upravlja Pokrajinski muzej, ki je uredil več različnih zbirk. Tako si lahko v grajskem pritličju ogledamo zbirko starih glasbil ter srednjeveška orožja in vojaško opremo. V prvem nadstropju si lahko ogledamo grajske prostore in predmete, ki odražajo življenja prebivalcev gradu od 16. do druge polovice 19. stoletja. V drugem nadstropju pa so razstavljene tradicionalne pustne maske, značilne za Spodnje Podravje, ki jih domačini imenujejo koranti.
Ljudski običaj kurentovanja na Ptuju
Kurentovanje na Ptuju se odvija v pustnem času, ko se fantje in moški preoblečejo v tipično ptujsko pustno masko, kurente. Kurent ima debel rumen kožuhast plašč, usnjene rogove na glavi, iz ust mu visi dolg rdeč jezik, okrog ledij pa ima obešene težke in glasne kravje zvonce. Izvor kurenta, demona Ptujskega polja, kot so ga imenovali nekoč, je še vedno neznan. Ljudsko izročilo namreč pravi, da naj bi kurenti v teh krajih nastali s prihodom Uskokov v 15. stoletju.
Kurentom in ostalim tradicionalnim ptujskim maskam, kot so orači, rusa in ploharji, je skupno to, da s svojimi obhodi skozi mesto odganjajo zimo in privabljajo začetek pomladi. Kurentovanje na Ptuju pa je danes največja pustno karnevalska prireditev v Sloveniji in v osrednjem delu Evrope.
Dolga vinogradniška tradicija v okolici Ptuja
Hribovja in gričevja v Halozah in Slovenskih Goricah imajo rodovitno prst in ugodno podnebje, kar so prepoznali že Kelti in Iliri, ki so tu pred več kot tisočletjem začeli gojiti vinsko trto. Vinogradništva so se kasneje resneje lotili Rimljani, ki so vino shranjevali v lončenih amforah, nekaj metrov pod zemljo.
Razcvet vinogradništva pa je kraj doživel s prihodom menihov, ki so bili izurjeni vinogradniki. Minoritski red menihov je v 13. stoletju tako zgradil največjo vinsko klet, ki jo danes poznamo kot Ptujsko vinsko klet. Najstarejšo in največjo vinsko klet na Ptuju in v okolici si lahko danes ogledamo v kletnih prostorih minoritskega samostana.
Ptujsko jezero
S Ptujskega gradu se razprostira razgled na Ptujsko jezero, največje umetno jezero v Sloveniji. Umetno jezero je nastalo z zajezitvijo reke Drave, ki se v severnem delu izliva v jezero, v južnem delu pa ponovno steče po svoji stari strugi.
Jezero je dolgo skoraj 8 kilometrov, ob južnem delu Ptujskega jezera pa se nahaja obrečna pokrajina in zaščiteno območje Krajinskega parka Šturmovci. V parku Šturmovci in na treh jezerskih otočkih prebivajo in gnezdijo številne ptice in race.
Ptujska Gora
Ptujska Gora, vas v občini Majšperk, je od mesta Ptuj oddaljena 13 kilometrov, kjer se njena gručasta poselitev vije vzdolž slemena Dravinjskih goric. Dravinjske gorice v osrčju haloških gričev pa se nahajajo med reko Dravinjo in potokom Polskava.
Ptujska Gora je znan romarski kraj, saj na hribu nad naseljem stoji mogočna gotska cerkev iz 14. stoletja, cerkev Marije Zavetnice s plaščem. Leta 2009 pa je Papež Benedikt XVI. cerkev razglasil za baziliko, tako da cerkvi danes pravimo tudi bazilika Marije Zaščitnice.