Posestvo kobilarne obsega 311 ha, do danes se je ohranila značilna ledvičasta oblika posestva – v sredini stavbno jedro, zvezdasto razvejane poti z drevoredi, pašniki z enakomerno rastočimi hrastovimi drevesi. Kmalu po ustanovitvi so celotno posest obdali z 8 km dolgim suhozidom, ki je ohranjen še danes. Stavbno jedro kobilarne se je oblikovalo na ostankih nekdanjega škofovskega dvorca. Poleg graščine in najstarejšega hleva – Velbance ga sestavlja še več gospodarskih in stanovanjskih objektov. Postavljeni so okoli »hofa«, notranjega dvorišča. Ob zgodovinskem jedru stoji tudi kapela Sv. Antona Padovanskega, zaščitnika proti boleznim živine.
Vse glavne lipiške poti na posestvu senčijo mogočna drevesa, zasajena v drevorede, v katerih rastejo predvsem lipe, jeseni, javorji, kostanji in hrasti. Najzanimivejša je zgodba Dunajskega drevoreda, imenovanega tudi Drevored trojčkov. Zasajen je z gručami treh maklenovih dreves. Vse do I. svetovne vojne so namreč v Lipici redili konje za dunajsko jahalno šolo. Izročilo pravi, da je smel konjar ob odhodu triletnih žrebcev na Dunaj za spomin v drevored zasaditi tri drevesa.
Zgodbo Lipice pripovedujejo tudi številne »štirne«, kamniti vodnjaki na posestvu. Napajajo se z deževnico. Ker Kras nima rek in potokov, so dolgo pomenili edini vir vode, tako za ljudi kot za konje. Na posestvu so se ohranile tudi drugi zanimivosti, kot so: Kapelica Lurške Matere Božje v Dolini, ledenica, parki, rudnik črnega premoga. Le korak stran je je Lipiško brezno z globino 210 m, ki je največja vertikala na Krasu.