Doma Izleti Romarske cerkve Olimje

Olimje

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja

Olimje

Kakor ima Dolenjska dolino gradov ob reki Krki, tako ima tudi Štajerska svojo dolino gradov, ki je tako slikovita in lepa, da se obiskovalcu za vedno vtisne v spomin. To je pokrajina ob Sotli. In če je dolina na Dolenjskem predvsem dolina požganih gradov in cerkva, je ta štajerska dolina neokrnjena. Gradovi v Podsredi, na Bizeljskem ali pa v Podčetrtku so neme priče tistih časov, ki vendarle niso bili samo kruti in temačni, kot to včasih beremo v knjigah.

Le nekaj kilometrov od Podčetrtka, v skritem zavetju pod goro Rudnico, leži starodavna božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja z enim najlepših gradov, kasnejšim samostanom, ki so mu obnove zadnjih let vrnile ves lesk prejšnjih stoletij. Olimje se prvič omenja že leta 1015, ko je tu slovenska kneginja Ema postavila svoj grad in v njem kapelo Matere božje. Leta 1654 je posest kupil hrvaški plemič Ivan Zakmard Dyankocs in sklenil v tej graščini ustanoviti samostan pavlincev. Ko je dobil vsa svetna in cerkvena dovoljenja, je leta 1663 prišla v Olimje prva skupina redovnikov iz Lepoglave v Hrvaškem Zagorju. Pavlinci so zelo stara redovna skupnost, kije na Hrvaško prišla iz Madžarske. Posvečali so se molitvi, izobraževanju in vzgoji Ijudi. Tudi v Olimju so takojna široko zastavili svoje delo: odprli so šolo, imeli svojo lekarno in poučevali Ijudi. Kmalu so se lotili zidave cerkve, saj je bila stara grajska kapela premajhna za njihovo poslanstvo. Leta 1675 so pozidali cerkev, ki je ena najlepših baročnih cerkva pri nas. Ob njej se je takoj razvila božja pot, ki je posebej cvetela v 18. stoletju, dokler je ni Jožef II. ukinil, samostan pa razpustil in tako napravil tem krajem nepopravljivo škodo. Avgusta 1785 so v Olimju ustanovili župnijo, a velikih poslopij gradu oz. samostana niso mogli vzdrževati. Tako so podrli severni del. Danes lahko obiskovalec občuduje le južna dva stolpa in dvoriščni del, ki kljub okrnjenosti pričata o veličastnosti nekdanje zgradbe. Čeprav so morali redovniki oditi, je božja pot ostala v spominu ljudi. Še vedno so radi prihajali romarji k Materi božji in sv. Frančišku Ksaveriju, ki je imel ob cerkvi prizidano posebno kapelo. Tako je tudi danes.

Cerkev Marijinega vnebovzetja so pavlinci prizidali k zahodni strani gradu tako, da se drži z eno stranjo grajskih zidov. Zaradi izrednih mer (ladja je visoka kar 18 metrov) je še posebno vabljiva za ogled. Še bolj pa nas privabi k ogledu baročna oltarna oprema. Najlepši je prav gotovo glavni oltar, ki se dviga v več nadstropij. Poseben dodatni čar mu dajejo freske, ki jih je naredil Ivan Ranger. Z iluzionistično poslikavo je prostor povečal in ustvaril razgiban prezbiterij. Med umetninami, ki jih prav tako ne bomo pozabili pogledati, je tudi stranska kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki je bil v 18. stoletju, ko je bila olimska božja pot na višku, zelo češčen. Freske Antona Lerchingerja in baročne oltarne kulise nas popeljejo v čas, ko so se tu zgrinjale procesije naših prednikov in molile. Tudi mi smo prišli sem molit. Ko pa boste opravili svojo pobožnost, naj vas radovednost popelje še v samostansko lekarno v okroglem stolpu, ki vam jo bodo z veseljem pokazali oskrbniki cerkve očetje minoriti, ki danes nadomeščajo pavlinske menihe.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Olimje
Olimje 82
3254 Podčetrtek

Telefon: (03) 582 91 72

Dostop: z vozili iz Podčetrtka.

Glavni romarski shod: veliki šmaren.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: