Doma Izleti Romarske cerkve Gračka gora

Gračka gora

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja

Gračka gora

Bog daj na mogočno priprošnjo preljube Matere božje, da se pobožni častivci njeni množijo in da tudi Gračka gora zopet postane bolj obiskovana božjapot! Tako je zapisal eden prvih popisovalcev slovenskih božjih poti Janez Volčič, ko je ob koncu osemdesetih let 19.stoletja opisal, kakor sam pravi, na pobudo tamkajšnjega vnetega ključarja Jožefa Zalokarja, tudi Gračko goro pri Sevnici. Ta želja je živa še danes, saj Gračka gora ni posebej znana v širšem slovenskem prostoru, zato pa jo zelo dobro poznajo sevniški župljani in prebivalci okoliških župnij.

Gračka gora je najlaže dostopna z vozilom iz Sevnice do Blance in nato ob potoku do začetka vasi Poklek. Malo pred tem zavije na levi strani kolovozna pot strmo navzgor med bukovim gozdom po griču, kjer se kmalu pokaže koničasta streha zvonika starodavne Marijine cerkve. Pokrajina okrog Gračke gore je zelo lepa, še neokrnjena z različnimi pozidavami in prezidavami.

Cerkev je preprosta enoladijska stavba z zvonikom pred vhodom, ki prehaja iz osnovnega četverokotnika v osmerokotnik in se konča s koničasto streho. Pozidan je bil v 18. stoletju in je imel čebulasto streho. Predelali so ga po enem od udarcev strele, saj ta zelo rada in pogosto “useka” v njegovo konico. Vhod v cerkev je šilasto ločen in spominja na poznogotski nastanek. Po zunanjščini sodeč, je cerkvena stavba poznogotska. V baroku obokana ladja se končuje z gotskim prezbiterijem in s še vedno ohranjenimi šilastimi okni. Prezbiterij ima križna rebra, v njem pa se izpod beleža kažejo freske iz začetka 16. stoletja. Cerkvena oprema je preprosta, glavni oltar je baročen. V njem so poleg Marijine upodobitve (ta je najbrž novejšega datuma) še štirje kipi svetnikov in svetnic: sv. Jožefa, sv. Joahima, sv. Marjete in sv. Katarine. Stranska oltarja sta bila narejena v psevdoromanskem slogu in sta veliko skromnejša. Levi je posvečen sv. Apoloniji, desni pa sv. Jerneju. V zvezi z levim je ohranjeno pisano izročilo o romanjih, ker je bila pri njem posebna bratovščina sv. Apolonije. V jožefinski dobi je bila zatrta, znano pa je, da je v starem oltarju sv. Apolonija imela v rokah tudi relikvije sv. Simplicija in sv. Valentina, kar je dodatno vabilo romarje. Zakaj cerkev na tem kraju, je težko ugotoviti. Izročilo med ljudmi pravi, da so jo pozidali iz ostankov gradu, ki je nekoč stal tukaj. Močni vogelni kamni, ki se danes kažejo izpod beleža na zunanjščini cerkve, bi to morda lahko potrdili. Tudi ime samo – Gračka gora naj bi izviralo iz gradu (Gradska gora, Graška gora). Posebnost na Grački gori, ki sicer izginja po Sloveniji, saj velikokrat kvari podobo cerkve, so številne svete podobe, ki so jih sem prinesli romarji v zahvalo. Tudi tu so mnoge pribite z žeblji prav na mestih, kjer se kažejo izpod beleža stare freske. Vseeno je prav, da jih omenimo, saj kažejo, kako priljubljena in češčena je bila in je še vedno ta cerkvica med Sevničani, Brestaničani in okoličani. Janez Volčič omenja številne votivne podobe z zgodbami iz 18. stoletja (1756 čudežna rešitev ob padcu, 1777 ozdravljenje nemega, 1766 rešitev živine…). Bog ve, v čigavi zasebni zbirki so končale, ker jih domačini niso znali ceniti in ubraniti pred vsiljivimi zbiratelji. Ena je med temi še vedno ostala, čeprav iz prejšnjega stoletja in že zelo zbledela. Na njej je opisan dogodek o velikonočni nedelji 1874, ko je zagorelo v bližji vasi. Veter je grozil, da se bo ogenj iz dveh poslopij razširil na vso vas, krito s slamo. Ves trud, da bi ga zaustavili, je bil zaman, zato so se obrnili po pomoč k svoji zavetnici in pri priči je veter zapihal drugam.vas pa je bila rešena.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

 

Informacije:

Župnija Sevnica
Glavni trg 15
8290 Sevnica

Telefon: (07) 816 16 80

Dostop: z avtom.

Glavni shod: velika maša.

Objave iz iste kategorije: