Vsebina:
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja
Tolminska kotlina, okrog katere se v vencu povezujejo visoki vrhovi Julijcev in hribovje predalpskega sveta, je bila naseljena že davno v zgodovini. Sem, na presenetljivo nizko nadmorsko višino dvestotih metrov, navzgor po dolini sinje modre Soče, ki prav na tolminski ravnini prvič na široko ‘zadiha’, preden se zopet spusti v brzice in doline proti Kanalu in Gorici, sega vpliv mediteranskega podnebja.
Tolminska kotlina je bila vedno prehoden svet: od severa proti jugu in nazaj od morja čez Predel na Koroško so vodile že stare poti. Podobno je bilo od vzhoda proti zahodu, saj je pot od Idrije in Cerknega ter na drugi strani proti Kobaridu in Beneški Sloveniji še danes pomembna prometna povezava. Zato ni nič nenavadnega, da so se tu odvijali pomembni zgodovinski dogodki. Prvi, ki ga Slovenci poznamo iz Pregljevih romanov, je kmečki upor 1713 proti grofu Coroniniju in njegovemu davkarju. Drugi dogodek, ki je bil še bolj krvav in težak za ljudi tod, je bila soška fronta med prvo svetovno vojsko.
Priče vseh veselih in žalostnih dogodkov na Tolminskem so cerkve, na gosto posejane po dolinah in hribovju. Poleg Marije na Mengorah je bila v preteklosti obiskana in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na Ilovici – sedanja župnijska cerkev v Tolminu.
Svetišče Matere božje na Ilovici ima dolgo zgodovino kakor sam Tolmin. Prva cerkev v Tolminu naj bi nastala že pred koncem prvega tisočletja. Že kmalu so si sem postavili svoj poletni dvorec najimenitnejši svetni in cerkveni gospodarji na Slovenskem: oglejski patriarhi. V 14. stoletju so si kraj prilastili goriški grofje, za njimi pa Habsburžani. Župnija je bila tu verjetno pred letom 1000. Njen prvi sedež je bil pri cerkvi sv. Urha, kjer so našli tudi prve sledove staroslovanskih grobov v Zgornjem Posočju.
Cerkev Matere božje na Ilovici je bila romarska že v 15. stoletju. Iz tistih prvih dni se je ohranila podoba Marije z Jezusom v naročju. Sedanja cerkev, ki je bila zgrajena že potem, ko je bil sedež župnije prenešen sem, je bila sezidana leta 1685. Prvotno je imela le eno ladjo in obokan prezbiterij. Takrat je bilo v cerkvi šest oltarjev, kar pove, da je bila dobro obiskana. Vendar je bila cerkev za župnijo in romarje premajhna, zato so jo sto let po posvetitvi, leta 1789, povečali. Takratni župnik Janez Bonež je zaupal mojstru Vovku iz Ajdovščine predelavo in to tako, da je dobila cerkev tri ladje, galeriji nad stranskima ladjama in bila v celoti obokana. Takrat so odkupili v Gorici tri marmorne baročne oltarje in z njimi zamenjali prejšnje lesene. Najbolj pa so jo obogatili, ko so postavili na glavnem oltarju rokokojsko oltarno mizo in tabernakelj.
Sedanjo obnovljeno podobo tolminske župnijske cerkve so umetniško dopolnili ugledni slovenski mojstri. Že konec šestdesetih let je cerkev dobila barvna okna, delo slikarja Staneta Kregarja, pozneje je v letih 1981 do 1988 slikar Tomaž Perko cerkev okrasil z novim križevim potom in stropnimi poslikavami. Njihova posebnost je, ker so v medaljonih po stropu ladje naslikani vsi slovenski svetniški kandidati.
Cerkev Matere božje na Ilovici je danes bolj župnijska kakor pa romarska. Pred Marijino podobo se zatekajo vsi, taki, ki vedo, da je tu stara božja pot, ali pa oni, ki tega več ne vedo. Za ljudi na Tolminskem, preizkušene v preteklosti in danes ogrožene zaradi izseljevanja, je simbol stalnega božjega varstva in pomoči.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Tolmin
Brunov drevored 9
5220 Tolmin
Telefon: (05) 381 17 61
Dostop: z vozili.
Glavni shodi: Marijini prazniki.
[wpgmza id=”5″ marker=”168″ zoom=”11″]