Doma Izleti Romarske cerkve Topolovec

Topolovec

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja

Topolovec

Od Mirnske doline do Save je veliko krajev s starimi cerkvami, ki v sebi skrivajo izredne umetniške zaklade, od pisanih fresk do lepih oltarjev. Tu so imele mnoge plemiške družine svoja posestva, zato so skrbele ne le za lepoto svojih domovanj, ampak tudi za zidavo in okras božjih hiš.

Boštanjska župnija je bila pred vojno znana po svojih gradovih: kar deset jih je bilo na njenem ozemlju. Danes sta le še dva bolje ohranjena. Ostale pa so cerkve, ki marsikje hranijo tudi dokaz, da so jih pozidali plemenitniki, ki so živeli v tukajšnjih gradovih. Ena med njimi je stara božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja na Topolovcu. Že z ravnice ob Savi jo zagledamo na strmem bregu, obdano z vinogradi, s sadovnjaki in z gozdom.

To je značilna baročna stavba centralnega tipa z osmerokotno zasnovano ladjo in s kvadratnim prezbiterijem, ki mu je prizidana na zahodni strani zakristija. Pred vhodom v cerkev stoji zvonik, ki je v osnovi kvadraten, v nadstropju pa osmerokoten in zaključen s čebulasto streho. Ob poti k cerkvi so kapelice, danes v kaj žalostnem stanju. Njihovo število (sedem) in preprosta zidava z eno nišo pa spominjajo na one pri Žalostni gori v Mokronogu. Najbrž so bile posvečene Marijinim sedmim žalostim. Ob njih so se ustavljali, molili in premišljevali romarji, ko so šli do cerkve.

Notranjščina cerkve je imenitna baročna galerija. V cerkvi so štirje baročni oltarji. Glavni je posvečen Mariji. Tron zakriva slika Vnebovzete, za to sliko pa je značilna baročna Marija na prestolu z Jezusom v naročju. Številni angeli in angelci okrog Marije so prava podoba nebeške slave, kakršno so si predstavljali umetniki tistega časa. Napis nad Marijinim tronom latinsko pravi: Vse v večjo božjo in Marijino slavo. Oltar je bil, kakor se da razbrati iz tega napisa, narejen leta 1734. To je tudi letnica zidave cerkve, nam pove napis na marmorni plošči pri prižnici.

Tu izvemo, da sta cerkev dala po zaobljubi pozidati Janez Andrej in Ivana Terezija Mordax, boštanjska grof in grofica, leta 1734. Zato je levi stranski oltar posvečen sv. Andreju, na glavnem oltarju pa je v atiki kip sv. Terezije. Na desni strani cerkve v ladji sta še dva oltarja: prvi, manjši, je posvečen sv. Ignaciju in sv. Notburgi, večji pa sv. Janezu Nepomuku. Ob njem sta v oltarju še sv. Frančišek Borgia in sv. Frančišek Ksaverij.

Presenetljivo veliko število jezuitskih svetnikov in napis na glavnem oltarju, ki je jezuitsko vodilo, potrjujejo domnevo, da so imeli pri postavitvi in vodenju te božje poti verjetno vplivno vlogo jezuitski redovniki. Ti so bili skupaj s kapucini v 17. in 18. stoletju veliki pospeševatelji ljudskih pobožnosti med slovenskim ljudstvom. Žal ni znano, kdo je načrtoval svetišče in kateri umetniki so ga tako lepo okrasili s svojimi deli. Med znanimi mojstri, ki so pustili tudi ime, je orglar Peter Rumpel. Izdelal je velike orgle, na katere še danes igrajo.

Topolovec je priljubljena božja pot. Romarjev od drugod je manj kakor nekoč. Nekoč so prihajali v procesijah. Še danes je v cerkvi lep baročni križ z Marijinim kipom, s katerim so sprejemali procesije, ko so jim šli naproti. Takih velikih shodov, kot so bili še pred vojno, ko so ljudje prišli že na predvečer in noč prečuli ali prespali v cerkvi in okolici, ni več. Zaradi lepega razgleda po dolenjski in štajerski pokrajini pa je sem vredno priti ob vsakem času.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

 

Informacije:

Župnija Boštanj
Boštanj 16
8294 Boštanj

Telefon: (07) 814 97 10

Dostop: z avtom do cerkve.

Glavni shod: velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, nedelja po mali maši.

Objave iz iste kategorije: