Doma Izleti Romarske cerkve Primskovo na Dolenjskem

Primskovo na Dolenjskem

Župnijska cerkev Marijinega rojstva

Primskovo na Dolenjskem

V srcu dolenjskega hribovja, poraslega z bujnimi gozdovi, ki jih na gosto prekinjajo dolinice z obdelanimi polji, na sončnih straneh pobočij pa vinogradi z zidanicami, med katerimi so speljane ozke poti, da povezujejo posamezne zaselke, se skriva starodavno Primskovo.

Na danes stožčastem in vetrovnem vrhu Primskove gore, z nadmorsko višino 592 metrov, stoji cerkev Marijinega rojstva. Na močno versko izročilo kraja opozorijo obiskovalca že kapele križevega pota ob poti proti vrhu gore. Še bolj pa nas preseneti sam vrh, kjer je pravo malo naselje. Poleg razgibane zunanjščine župnijske cerkve, ki priča o različnih gradbenih posegih v stoletjih njene zgodovine, je tu še več gospodarskih stavb in prostorno župnišče, postavljeno med vojno. Mogočna lipa ob cerkvi, ki ima tak obseg, da jo mora objeti več mož, je najboljše znamenje slovenskosti tega kraja. Ob župnišču je star obrambni zid s strelno lino in starim vhodom. Primskova gora je bila nekoč eden največjih taborov pri nas. Trojno obrambno zidovje, katerega ostanki so še danes vidni, je bilo tako mogočno, da Turki niso nikoli mogli vdreti v notranjost. Sicer pa pravijo, da Turkov ni bilo sem gor, ker so se jim konji ustavili že pri hribu Kuklja.

Posebno pozornost pritegnejo tri svetišča sredi tabora. Srce vseh je cerkev Marijinega rojstva. Od nekdaj slovi kot Marijina božja pot. Njena slava je začela bledeti, ko se je razvila božja pot na ne tako oddaljenem Zaplazu. Druga stavba danes še najmanj spominja na cerkev. Stoji takoj za Marijino in je bila posvečena sv. Nikolaju. Postavljena je bila v 17. stoletju v baročnem slogu z ravno zaključenim prezbiterijem. Leta 1904 je vanjo udarila strela in je pogorela. Po tistem so jo spremenili v šolo. Še enkrat je bila požgana leta 1942, zato je še danes njeno zidovje žalostno in manj spominja na cerkev. Tretja cerkvica se skriva za sv. Nikolajem. To je gotska kapela sv. Petra, ki ima grobnico bogenšperških grofov. Pravijo, da je zaradi svojega patrocinija in arhitekture med najstarejšimi. To potrjujejo tudi stari reliefi poslednje sodbe, vzidani v steno. Cerkev je bila nazadnje temeljito obnovljena v letih med prvo svetovno vojno. Izročilo pravi, da naj bi vodil od te kapele k izviru Daljnice podzemski rov, da so se med turškim obleganjem oskrbovali s svežo vodo. Po teh treh svetiščih sodeč, gre za veliko in staro versko središče na Dolenjskem.

Naš obisk pa je namenjen Marijini cerkvi, ki ima ob strani mogočen zvonik. Stavba je v svojih temeljih gotska, o tem pripoveduje prezbiterij. Ob tej cerkvi so našli med izkopavanji sledove prazgodovinske naselbine iz 5. in 6. stoletja pred Kristusom. Cerkvena notranjščina je bila večkrat predelana. Prezbiterij je s svojimi rebri značilno gotski (konec 14. stoletja). Vanj so leta 1929 postavili nov kamnit oltar z novo Marijino podobo, ob njej pa sv. Avguština in sv. Moniko v spomin na bratovščino, ki jo je tu ustanovil stiški opat Franc Ksaver Tauferer. Oltar je izdelal celjski podobar Hohnjec. Cerkvena ladja je bila povečana v prejšnjem stoletju (leta 1826), v njej pa sta postavljena starejša oltarja v baročnem slogu.

Primskovo je najbolj cvetelo, ko je spadalo pod stiško opatijo. Ko je postalo samostojno (od 1753 vikariat, 1862 župnija), pa je k slovesu Primskovega pripomogel eden od župnikov, znani homeopat Jurij Humar (1819-1890), ki je tudi pokopan ob cerkvi. Znal je zdraviti vsakršne bolezni in k njemu so prihajali ugledni možje od blizu in daleč. Kdor obišče Primskovo, se še danes rad ustavi tudi pri njegovem grobu.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Primskovo na Dolenjskem
Gradišče-K. O. Grad. in Polj. 17
1276 Premična pošta Primskovo

Dostop: z vozili do vznožja, z avtom do cerkve.

Glavni shodi: Marijini prazniki, mali šmaren (8. september).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: