|
|
|
UVODNIK
Široma po domovini
Z mesecem junijem za marsikoga prihajajo tudi dnevi brezskrbnosti. Misel na proste dni se vse bolj utrinja v naš vsakdanjik. S tem pa tudi načrtovanje, kako preživeti proste dni. Tokratna številka mesečnika KAM prinaša za vsakega nekaj. Kdor želi doživeti bogastvo slovenskih gozdov, se lahko poda na Gozdno turistično pot Plešivec in se mimogrede povzpne tudi na Uršljo goro. Jurčičeva domačija na Muljavi že vrsto let vabi obiskovalce iz celotne Slovenije. Tu je živo tudi letno gledališče, ki vsako leto poskrbi za prijeten ogled enega izmed dramatiziranih Jurčičevih del. Okrog Šentjanža, pušeljca Dolenjske – tako ga je označil Janez Evangelist Krek, so speljane Krekove stezice. Po njih se lahko odpravite sami ali pa pokličete lokalnega turističnega vodnika. V gostoljubni domači gostilni Repovž pa bodo poskrbeli, da iz teh krajev ne boste odšli žejni in lačni.
Tudi za deževne dni smo poskrbeli. Vabimo vas v Radovljico. V tamkajšnjem čebelarskem muzeju si lahko od blizu ogledate življenje čebelje družine, ki je najživahnejše prav konec maja in v juniju, ko čebele vneto odhajajo na pašo.
Iz ozke doline ob reki Kokri, ki med strmimi pobočji vijuga proti jugu, se na okoliške vrhove vzpenja vrsta označenih planinskih poti. Mi vas bomo popeljali na Kozji vrh, manj znano, a zelo razgledno goro v zavetju Storžiča, Malega Grintovca in Srednjega vrha. Čeprav je zadnji del vzpona zelo strm, za izlet na Kozji vrh v suhem vremenu ne boste potrebovali kozje spretnosti. Odnesli jo boste celo brez potokov znoja, saj je pot večinoma senčnata in zato tudi v najhujši poletni vročini razmeroma prijetna.
Vse to in še marsikaj vas čaka na spletnih straneh www.kam.si.
Preostane nam samo še, da vam zaželimo prijeten skok v poletje in oddih.
| Slovenske pešpoti | Gozdno-turistična pot Plešivec Dežela gozdovVeč kot polovico površine naše domovine (57,7 %) pokrivajo gozdovi, po čemer smo na tretjem mestu v Evropski uniji. Blagodejni vpliv na okolje in lesno bogastvo sta le dve dobrini gozdov, ki ju človek s pridom izkorišča že dolgo... Preberi več >> |
|
|
| Slovenske domačije | Jurčičeva domačija Jurčičeva domačija je ena tistih domačij, ki v vseh pogledih izpolnjuje kriterije za uvrstitev v našo rubriko Slovenske domačije. Je vzorno urejena in vzdrževana domačija, ki v neposredni okolici pa tudi v širšem slovenskem prostoru funkcio... Preberi več >> |
|
| izlet |
Krasji vrh (1772 m) Reka Soča se med Bovcem in Kobaridom
umakne daleč na zahod, saj ji pot proti jugu
zapira blizu deset kilometrov dolg greben
Polovnika. Ta je v primerjavi s sosednjim, podobno
razpotegnjenim Kobariškim Stolom
v vršnem delu bolj razčlenjen in... Preberi več >> |
| | |
| zanimivost |
Južna železnica Potem ko so na binkoštno nedeljo,
2. junija 1846, za javni promet odprli
železniško progo od Gradca do Celja,
se je nadaljevala gradnja železnice
čez slovensko ozemlje.
Že 18. avgusta 1849 so hlapon,
ki so mu kmetje pravili luka matija,
... Preberi več >> |
| |
|
|
| izlet |
Kozji vrh (1628 m) Iz ozke doline ob reki Kokri, ki med strmimi
pobočji vijuga proti jugu, se na okoliške vrhove
vzpenja vrsta označenih planinskih poti.
Ena izmed njih pelje tudi na Kozji vrh, manj
znano, a zelo razgledno goro v zavetju Storžiča,
Malega Grin... Preberi več >> |
| | |
| zanimivost |
Čebelarski muzej v Radovljici Znanstveniki so do danes popisali približno
poldrugi milijon različnih vrst žuželk, ki
predstavljajo dobre tri četrtine vseh živalskih
vrst na svetu. Ta leteča, gomazeča in
brenčeča bitja srečujemo tako rekoč povsod:
na travnikih in ... Preberi več >> |
| |
|
|
| Slovenske pešpoti |
Krekova pot - Leskovec (721 m), Brunk (557 m) Zadnja leta je pri nas nastala vrsta tematskih pohodniških poti, ki se imenujejo po znanih Slovencih. Svoje poti so dobili Jakob Aljaž, Friderik Baraga, Josip Jurčič, Fran Levstik, Anton Martin Slomšek, Valentin Stanič in številni drugi, ki so... Preberi več >> |
| | |
| Veliki Slovenci |
Marjan Kozina Četrtega junija je minilo 100 let od rojstva pomembnega slovenskega (opernega) skladatelja Marjana Kozine. Rojen je bil v Novem mestu, umrl pa je leta 1966 v Ljubljani. Med študijem violine na ljubljanskem konservatoriju se je preživljal z igranje... Preberi več >> |
| |
|
|
| izlet |
Rifnik - okno zgodovine Za vsak narod so pomembni določeni kraji, v katere je ta vkoreninjen, da lahko kljubuje viharjem časa. To so bodisi območja zgodovinskih dogodkov ali pa kraji z bolj ali manj neprekinjeno naseljenostjo. Za nas Slovence – majhen narod so slednji ... Preberi več >> |
| | |
| gospodarske novice |
Slovenski gospodarski tokovi junij 2008 O socialni neenakosti in razslojevanju se v Sloveniji največkrat pogovarjamo, ali celo kregamo, brez preverjenih podatkov in zato tudi brez pravih argumentov. Samokritični razpravljalci celo sami priznavajo, da gre pri tem pogosto za improvizacije ... Preberi več >> |
| |
|
|
| | |