Kadar se s Tromostovja v središču Ljubljane zazremo v počasi tekočo zeleno Ljubljanico, utesnjeno v ‘plečnikovski steznik’, navadno ne pomislimo več na njen nenavadni in vedno zanimivi zgornji tok. Zaradi za nas nepredvidljivih vodnih poti in nihanja vode skriva za obiskovalce polno presenečenj in tudi če boste obiskovali iste točke, bodite brez skrbi – ne bo dolgočasno, saj se bodo isti prizori pokazali vedno v novi podobi, kot manekenka na modni reviji. Pomladanska kolekcija bo popolnoma drugačna od poletne, jesenske ali zimske!
Ljubljanica kot žila povezuje imenitne znamenitosti, kot so na primer presihajoče Cerkniško polje, v gozdovih sramežljivo skriti Rakov Škocjan, slavno Postojnsko jamo, številne izvire pri Vrhniki in seveda – Planinsko polje!
Na Planinskem polju se Ljubljanica imenuje Unica. To je eno izmed sedmerih imen kraške ponikalnice, ki je še pred ledenimi dobami tekla po površini, nato pa si se postopoma v apnenčastih kamninah utrla podzemsko pot. Tako je njen tok za nas, povšinske in navadno površne opazovalce navidez razpadel na posamezne dele.
Polje si lahko ogledamo na veliko načinov. Najbolj površno seveda z avtoceste, ko se skozi krošnje vse večjega drevja za hip pokaže dno polja z vodo ali travniki ter značilnimi kačami dreves, ki sledijo strugi Unice. Še lepše nas spremljajo podobe polja vzdolž ceste Logatec – Planina. Po polju, če le ni preveč vode, ga lahko prekrižarimo z avtom ali kolesom po cesti Laze – Planina ali Planina – Unec. Najlepša doživetja pa so prihranjena tistim, ki se zanesejo na svoje noge.
Morda bo koga zamikala Planinska jama, kjer pod prepadno steno zazija mogočen vhod v jamo. Velike razsežnosti pričajo o močnem in seveda dolgotrajnem delovanju vode, ki bruha iz temine. V jami se združi velik del voda Cerkniškega jezera s podzemsko Pivko, ki priteče iz Postojnske jame. Jama slovi tudi po podzemeljskem živalstvu, vhodni del si lahko vedno ogledamo, za preostali del jame pa potrebujemo spremstvo jamarjev, ki poleg potrebne opreme poskrbijo tudi za ključ, saj so notranji deli jame zaprti.
Vode pa privrejo na Planinsko polje tudi drugod na obrobju, povsod tam, kjer slabše prepustne kamnine preprečijo podzemne tokove. Prav bohotni so na primer izviri blizu ruševin gradu Haasberk, seveda le takrat, kadar je veliko padavin. A prav to je čar kraških voda – enkrat žubori iz vsake razpoke, le nekaj dni pozneje jo bomo zaman iskali med suhim kamenjem.
Polje je zanimivo tudi kar tako! Obsežne travnike prekinjajo žive meje in vijugasti nizi hrastov, ki izdajajo tok Unice. Na uravnavi sledi reka fizikalnim zakonitostim, kakor da si ji nikamor ne mudi, se kačasto zvija. Njen tok je kar trikrat daljši od dolžine polja. Zaradi občasnih, zlasti pa nepredvidljivih poplav travnikov ne gojijo na intenziven način. Bolj kot kemična sredstva jih že stoletja gnojijo poplave. Zato so ta travišča tako bogata z rastlinskimi vrstami, nekatere so prav imenitne, kot so na primer karminasto rdeči mečki, s priostrenimi listi, ki spominjajo na kratke gladiatorske meče. Od tod tudi latinsko ime rodu – Gladiolus. Pa perunike, močvirske kukavice ?
In če si zaželite lepe panorame na polje, ki je podobno kot Cerkniško, lahko tudi jezero, se vzpnite na razgledni grič Jakovico pri Lazah. Od tod ni daleč do ponornega dela polja, kjer voda spet izgine v podzemlje in se ponovno pojavi pri Logatcu in v izvirih pri Vrhniki. Požiralniki Pod stenami so obzidani kot vodnjaki in pokriti z osmerokotno mrežo. Na ta način od konca 19. stoletja preprečujejo, da se podzemni prostori, ki so seveda, kot se za pravo kraško polje spodobi, edina možnost odtoka, ne zamašijo s plavjem. S tem se skrajša čas poplave in podaljša čas uporabnosti za kmetijstvo. To so edini smiselni ukrepi poseganja v vodni režim, saj bi nadaljnje pospeševanje odtoka le povečalo nevarnost poplav v spodnjem delu kraškega sistema, tako pa Planinsko polje vsako leto odigra tudi pomembno vlogo zadrževanja voda. Domačini imenujejo ta zanimivi tehniški spomenik Putickove štirne, po znamenitem raziskovalcu krasa Viljemu Puticku.
S številnimi podrobnimi znamenitostmi Planinskega polja ne bi bilo prav nič težko napolniti najmanj enega letnika prilog Naše družine, zato naj vam bo ta zapis v spodbudo, da jih vsaj peščico poiščete sami!
Dostop:
Satelitska slika Planinskega polja
Z avtoceste Ljubljana – Postojna pri Uncu zavijemo proti Planini in se spustimo na polje. Stara cesta Logatec – Postojna pelje skozi Planino, ki je na robu Planinskega polja.