Doma Slovenija Mesta Šentlambert

Šentlambert

ŠentlambertSv. Lambert (goduje 17. septembra) se je rodil premožnim in uglednim staršem okoli leta 625 v Maastrichtu na Nizozemskem. Bil je učenec škofa Teodarda, ki ga je posvetil v duhovnika in obdržal v svoji hiši, kjer je Lambert opravljal dušno pastirstvo med rojaki. Lamberta so po umoru škofa Teodarda duhovniki in ljudstvo izvolili za novega škofa. Toda že po treh ali štirih letih se je moral umakniti s škofijskega sedeža. Ko je zavladal kralj Teodorik III., je dal Lamberta poklicati iz pregnanstva. Za škofijski sedež si je izbral Leodium, sedanji Liège. Lambert se je z vso vnemo lotil urejanja cerkvenih razmer.
Gručasto naselje Šentlambert leži severno nad sotesko reke Save in severovzhodno od grape potoka MošenikaPogosto se je odpravljal na misijonska potovanja v Brabant v srednji Belgiji, na katerih ga je spremljal sv. Vilibrord, izkušen misijonar in poznejši škof. Nasilni plemiči so tudi njemu kratili cerkvene pravice in si prilaščali cerkveno premoženje, zato se je pritožil pri kralju Teodoriku III. Ko se je vrnil domov, so vdrli v njegovo hišo in ga umorili. Kmalu po njegovi smrti so Lamberta začeli častiti kot svetnika in mučenca. V Liègeu so mu postavili lepo cerkev, ki so jo med francosko revolucijo razdejali in velik del svetnikovih posmrtnih ostankov uničili.

Sv. Lambert pri nas

Pogled na glavni oltar s kipom sv. Lamberta in freskami Janeza ŠubicaSv. Lambertu je pri nas posvečenih sedem cerkva, od tega pet v ljubljanski ter po ena v koprski in mariborski škofiji. Cerkve Sv. Lamberta v Šentlambertu v ljubljanski škofiji, na Skomarju (mariborska škofija) in v Rutu (koprska škofija) so župnijske, medtem ko so preostale štiri v ljubljanski škofiji podružnične cerkve (Lancovo, Male Pece, Pristava in Zalog).

Šentlamberška planota

Podružnična cerkev Sv. Duha v zaselku ZavšenikEdini kraj, ki se imenuje po svetniku Lambertu, je Šentlambert v osrčju Posavskega hribovja. Središče istoimenske župnije, kjer že več kot 60 let nimajo stalnega župnika, je cerkev Sv. Lamberta. Prvo desetletje po 2. svetovni vojni jo je upravljal župnik z Zasavske Svete gore. Nato jo je 50 let soupravljala župnija Zagorje, od aprila 2006 jo soupravlja župnija Kisovec. Prvič je bila cerkev omenjena leta 1526, kraj pa je postal župnija leta 1862. Sedanja podoba cerkve je iz leta 1867. V njej so orgle iz leta 1872, ki jih je izdelal Janez Maldlin, orglar iz Trebnjega. Cerkev, ki stoji na zahodnem robu naselja, ima pravokotno ladjo s plitvima stranskima kapelama. V glavnem oltarju stoji kip sv. Lamberta, freske pa so delo slikarja Janeza Slopno znamenje ob razpotju lokalne ceste Zavšenik–SenožetiŠubica. Na jugozahodnem delu predprostora cerkve stoji Leonova kapelica s kipoma sv. Cirila in Metoda iz leta 1892, župnišče pred cerkvijo je preurejeno v dom duhovnih vaj. V Šentlambert sodita še slopno znamenje, ki stoji na polju severozahodno od vasi, južno ob cesti iz Šentlamberta v Senožeti ter kapelica Marije Pomagaj vzhodno od vasi, severno ob cesti proti Čolnišču. Župnija Šentlambert ima tri podružnične cerkve. V Senožetih oz. v zaselku Zavšenik je cerkev Sv. Duha. Na jugovzhodnem pobočju Jablanškega vrha (906 m), onstran hriba Sv. Križa na Jablani, stoji  istoimenska cerkev obdana z močnim obzidjem. Med zaselkoma Zgornje in Spodnje Čolnišče, ki ležita v suhi dolini med dolinama rečice Medije na severu in reke Save na jugu, pa stoji cerkev Sv. Miklavža v Čolniščah.

Razgibano hribovje

Podružnična cerkev Sv. Križa na JablaniVsa omenjena naselja predstavljajo osrčje Posavskega hribovja, kjer je ravnega sveta le malo. Razgibana pokrajina, prepredena s številnimi dolinami, grebeni, slemeni in vrhovi je privlačna tako za planinsko, izletniško in romarsko pohodništvo. Med najbolj znane označene pohodniške poti lahko uvrstimo Evropsko pešpot E6, Badjurovo krožno pot in Zasavsko planinsko pot. Naše tokratno romanje si lahko ukrojimo po svoje in vanj vključimo še obisk Zasavske Svete gore, lepe razgledne gore na levem bregu reke Save med Litijo in Zagorjem z župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva.

Ne prezrite

Dostop
Znamenje ob poti k cerkvi Sv. KrižaŠentlambert je dosegljiv po cesti, ki iz Podkraja pri Zagorju skozi Čolnišče pelje na Zasavsko sveto goro. Do Tirne in Šentlamberta pelje tudi cesta iz Mošenika, ki leži v soteski reke Save, na njenem levem bregu.

Župnija
Župnija Šentlambert, Šentlambert 14, 1410 Zagorje ob Savi (oskrbovana iz Kisovca), tel. 03/567-11-06

Nedeljske svete maše in romarski shodi
Nedeljska sv. maša v župnijski cerkvi Sv. Lamberta v Šentlambertu je ob 9h, razen kadar je žegnanje v podružnih cerkvah. Žegnanjska nedelja v Šentlambertu bo letos 20. septembra ob 9h. Svete maše v podružnih cerkvah: v cerkvi Sv. Duha na Zavšeniku na Jernejevo nedeljo letos 30. avgusta ob 9. uri, v cerkvi Sv. Križa na Jablani letos 6. septembra ob 9h, v cerkvi Sv. Miklavža v Čolnišah prvo nedeljo v oktobru (letos 4. 10.) ob 9. uri ter v cerkvi Sv. Duha v Zavšeniku na binkoštno nedeljo 23. maja 2010 ob 9. uri.

Spletne strani
http://www.sentlambert.si/ in http://www.zagorje.si/

Zemljevidi
Posavsko hribovje: turistična karta, 1 : 50.000. Litija: Center za razvoj, 2005.
Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 125/A1

Kulturna in sakralna stavbna dediščina

Župnijska cerkev Marijinega rojstva na Sveti gori nad Litijo• Župnijska cerkev Sv. Lamberta v Šentlambertu. Neoromanska cerkev iz leta 1867.
• Kapelica Marije Pomagaj. Kapelica zaprtega tipa iz leta 1893 s figuralno skupino sedeče Marije z igrajočim se Jezusom v naročju. Kapelica stoji vzhodno od vasi, severno ob cesti proti Čolnišču.
• Šentlambert – Slopno znamenje. Slopno znamenje z nišo in piramidalno streho, delno prekrito s skodlami, je iz 18. stoletja. Znamenje stoji na polju severozahodno od vasi, južno ob cesti iz Šentlamberta v Senožeti.
• Senožeti. Slopno znamenje. Dvonadstropno slopno znamenje z vogalnimi pilastri, nišo z razpelom in nizko piramidalno streho iz poznega 18. stoletja. Slopno znamenje stoji ob razpotju lokalne ceste Zavšenik – Senožeti in poljskih poti, severozahodno od Zavšenika in cerkve Sv. Duha.
• Čolnišče. Kulturna krajina. Zaključeno območje kulturne krajine je poudarjeno s pravilno trakasto parcelacijo njiv, ki preidejo v košene travnike v pobočjih. Krajinsko sliko dopolnjuje večja skupina kozolcev.

Avtor: Alenka Veber

Povzeto po mesečniku Ognjišče

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: